(Ena kratka proza in štiri pesmi, od tega dve v formi pamfleta.)
KRATKA KRATKA ZGODBA O ČASU
Nekaj se dogaja, ampak ne vemo kaj.
Čas pa teče.
POSKUS UNIVERZALNE OSMRTNICE V PESNIŠKI OBLIKI ZA MEDMREŽNE PRIJATELJE
Ne ve se še, ni dognano, kako bomo umirali,
prijatelji na družabnih omrežjih. Ni še, ni
docela preizkušeno. Ne vemo, skratka. Vem
pa, kako me sune, ko na moji fejst bukvi
obvisi
profil katerega od umrlih v svojem pravem
življenju, saj se še kar vlačijo sem in tja po
medmrežju, v omreženi zemeljski sferi z
digitalnim živčevjem in ne pomenijo nič.
Nihče
jih ne išče in oni ne iščejo nikogar več. Kako
pa naj, če so mrtvi. Niso več niti vezni člen
med parom živih, saj tam vedno deluje kakšen
obvod in izmenjava digitalnih nudelnov teče
nemoteno,
direktno in mimo tudi ko kakšno vozlišče zaštopfa.
Sem ali nisem, jebe se internetu in laufa in laufa z
mano vred.
PESEM, KI PREKLINJA SEDANJOST IN VSE ŽIVO, PUSTIMO MRTVO
Pisal mi je ni važno kdo, takšnih je še veliko,
ker so ukinili denarno podporo za vse živo.
Mzk
naj bo prekleto saj je ukinilo dotacije tudi za
poezijo. Naj bo preklet dan, ko je sedanji minister
p
s tovariši začel pisati pisateljsko ustavo res
publice, publika pa je strumno držala pesti,
saj
so bili v socialistični federativni republiki
honorarji za pesmi visoki, zdaj jih pa sploh
ni
več. Krivdo za to nosijo vé se kdo. Naj bo
preklet ves ta napredek, ki je umoril
tovarištvo
in pravično delitev vsega dela.
Ti to, ti to, ti to, ti to in ti to.
NOVODBNA PESEM ZA TITA, ENAINTRIDESETEGA JANUARJA DVA TISOČ SEDEMNAJSTEGA LETA. DRAGI JOŽEK, A VEŠ, DA SE BO KRALJICA REGINA KRALJ OBRNILA V GROBU.
Ne moremo več molčati in tajiti
ključne vloge tovariša Tita za
razpad SFRJ. Padle so bakle, žito
in
rdeči trak z datumom, padli so z
zlatega grba. Yugosi. Ni nas več.
Vso krivdo lahko naložimo Jožu.
Josipu
Brozu, maršalu Titu. Kriv je zato,
ker je hlepel po edenskem vrtu. In
je odšel. V raj. Mu je bilo res treba
oditi
na oni svet? Saj je imel svoj otok tu,
na Jadranu. Brioni in 1900 let staro
drevo. Oljko. Ne, pa ne. Veš da ne.
On
je hotel Raj. Ki ga na zemlji ni.
PESEM O NASLOVIH PESMI, MED KATERIMI SO ME VEDNO MIKALE TAKŠNE PESMI Z NASLOVI ZA PESEM, (KER MNOGE PESMI SO CELO BREZ NASLOVA), KI SO POVEDALI VEČ OD PESMI SAMIH IN NI NUJNO, DA SO BILI TO TAKO DOLGI NASLOVI PESMI, KOT JE TO, TA NASLOV ZA TO PESEM O NASLOVIH PESMI.
Pesmi potem
so
ali pa
ni
so
.
(Ena kratka proza in štiri pesmi, od tega dve v formi pamfleta.)
KRATKA KRATKA ZGODBA O ČASU
Nekaj se dogaja, ampak ne vemo kaj.
Čas pa teče.
POSKUS UNIVERZALNE OSMRTNICE V PESNIŠKI OBLIKI ZA MEDMREŽNE PRIJATELJE
Ne ve se še, ni dognano, kako bomo umirali,
prijatelji na družabnih omrežjih. Ni še, ni
docela preizkušeno. Ne vemo, skratka. Vem
pa, kako me sune, ko na moji fejst bukvi
obvisi
profil katerega od umrlih v svojem pravem
življenju, saj se še kar vlačijo sem in tja po
medmrežju, v omreženi zemeljski sferi z
digitalnim živčevjem in ne pomenijo nič.
Nihče
jih ne išče in oni ne iščejo nikogar več. Kako
pa naj, če so mrtvi. Niso več niti vezni člen
med parom živih, saj tam vedno deluje kakšen
obvod in izmenjava digitalnih nudelnov teče
nemoteno,
direktno in mimo tudi ko kakšno vozlišče zaštopfa.
Sem ali nisem, jebe se internetu in laufa in laufa z
mano vred.
PESEM, KI PREKLINJA SEDANJOST IN VSE ŽIVO, PUSTIMO MRTVO
Pisal mi je ni važno kdo, takšnih je še veliko,
ker so ukinili denarno podporo za vse živo.
Mzk
naj bo prekleto saj je ukinilo dotacije tudi za
poezijo. Naj bo preklet dan, ko je sedanji minister
p
s tovariši začel pisati pisateljsko ustavo res
publice, publika pa je strumno držala pesti,
saj
so bili v socialistični federativni republiki
honorarji za pesmi visoki, zdaj jih pa sploh
ni
več. Krivdo za to nosijo vé se kdo. Naj bo
preklet ves ta napredek, ki je umoril
tovarištvo
in pravično delitev vsega dela.
Ti to, ti to, ti to, ti to in ti to.
NOVODBNA PESEM ZA TITA, ENAINTRIDESETEGA JANUARJA DVA TISOČ SEDEMNAJSTEGA LETA. DRAGI JOŽEK, A VEŠ, DA SE BO KRALJICA REGINA KRALJ OBRNILA V GROBU.
Ne moremo več molčati in tajiti
ključne vloge tovariša Tita za
razpad SFRJ. Padle so bakle, žito
in
rdeči trak z datumom, padli so z
zlatega grba. Yugosi. Ni nas več.
Vso krivdo lahko naložimo Jožu.
Josipu
Brozu, maršalu Titu. Kriv je zato,
ker je hlepel po edenskem vrtu. In
je odšel. V raj. Mu je bilo res treba
oditi
na oni svet? Saj je imel svoj otok tu,
na Jadranu. Brioni in 1900 let staro
drevo. Oljko. Ne, pa ne. Veš da ne.
On
je hotel Raj. Ki ga na zemlji ni.
PESEM O NASLOVIH PESMI, MED KATERIMI SO ME VEDNO MIKALE TAKŠNE PESMI Z NASLOVI ZA PESEM, (KER MNOGE PESMI SO CELO BREZ NASLOVA), KI SO POVEDALI VEČ OD PESMI SAMIH IN NI NUJNO, DA SO BILI TO TAKO DOLGI NASLOVI PESMI, KOT JE TO, TA NASLOV ZA TO PESEM O NASLOVIH PESMI.
