Barve z brstov,
s prvih cvetov,
trat,
z nabrežij rek
za izsušeno zemljo,
porušene zidove,
ugasle oči,
za temno reko
brezdomnih.
Malo barve
za brezbarvne ljudi
za sivimi plotovi,
zaklenjenimi vrati.
PTICE
Med dimom
in žicami
ptice
na poti v nebo.
Scefran dim,
preluknjani oblaki,
sajasta krila ptic
na poti v nebo.
Z vetrom,
oblaki,
s pticami,
na poti med žicami,
za izgubljenim
nebom.
MEGLA
Mokra rjuha
lepi kožo,
štrena lase,
blati stopinje,
motni pogled.
Med šaš leze,
preko trat,
iz mrtvic,
do hiš.
Skozi obleko pronica
do sredice.
Razmoči jo,
zasluzi,
spremeni v močvaro,
ki je ne znam izsušiti.
MAVRICA
Odsev luči
na mokrem asfaltu,
dremav dan
obešen pred okno.
Nebo siva krpa,
na katero rišem
mavrico,
da ne pozabim
barv.
KAMORKOLI
Na shojenih poteh
tekmovalci
v prehitevanju.
Na poti v nebo
ptice,
ujete med žice.
Po brezpotjih
pa veter
kamorkoli.
ZGODBE OSTAJAJO
Za okni,
za vrati
resnične zgodbe.
Na zidove
se izpisujejo.
Pod opleskom so,
izjedkane v kamen,
zaupane praznini
za zavesami.
Za okni,
za vrati ostajajo
z nami.
POVSOD IN NIKJER
Nad vrhovi
zvezde,
pri tleh
brlivke,
vmes tema
s koncem dneva
in dotikom
jutra.
Vmes smo.
Spodaj,
zgoraj,
nikjer.
Mimo hudičevih skal
potujemo,
do nebes
in nazaj.
Hkrati povsod
in nikjer.
PRESLIKANO
Morda nekoč rože
na uniformah,
plastičnih vrečkah,
kantah za smeti.
Morda nekoč
mavrična ulica,
poslikane potke
do hiš,
odprtih vrat.
Morda nekoč,
kaj vem,
kje.
V ZAVETJU SIVE
Barve z brstov,
s prvih cvetov,
trat,
z nabrežij rek
za izsušeno zemljo,
porušene zidove,
ugasle oči,
za temno reko
brezdomnih.
Malo barve
za brezbarvne ljudi
za sivimi plotovi,
zaklenjenimi vrati.
PTICE
Med dimom
in žicami
ptice
na poti v nebo.
Scefran dim,
preluknjani oblaki,
sajasta krila ptic
na poti v nebo.
Z vetrom,
oblaki,
s pticami,
na poti med žicami,
za izgubljenim
nebom.
MEGLA
Mokra rjuha
lepi kožo,
štrena lase,
blati stopinje,
motni pogled.
Med šaš leze,
preko trat,
iz mrtvic,
do hiš.
Skozi obleko pronica
do sredice.
Razmoči jo,
zasluzi,
spremeni v močvaro,
ki je ne znam izsušiti.
MAVRICA
Odsev luči
na mokrem asfaltu,
dremav dan
obešen pred okno.
Nebo siva krpa,
na katero rišem
mavrico,
da ne pozabim
barv.
KAMORKOLI
Na shojenih poteh
tekmovalci
v prehitevanju.
Na poti v nebo
ptice,
ujete med žice.
Po brezpotjih
pa veter
kamorkoli.
ZGODBE OSTAJAJO
Za okni,
za vrati
resnične zgodbe.
Na zidove
se izpisujejo.
Pod opleskom so,
izjedkane v kamen,
zaupane praznini
za zavesami.
Za okni,
za vrati ostajajo
z nami.
POVSOD IN NIKJER
Nad vrhovi
zvezde,
pri tleh
brlivke,
vmes tema
s koncem dneva
in dotikom
jutra.
Vmes smo.
Spodaj,
zgoraj,
nikjer.
Mimo hudičevih skal
potujemo,
do nebes
in nazaj.
Hkrati povsod
in nikjer.
PRESLIKANO
Morda nekoč rože
na uniformah,
plastičnih vrečkah,
kantah za smeti.
Morda nekoč
mavrična ulica,
poslikane potke
do hiš,
odprtih vrat.
Morda nekoč,
kaj vem,
kje.
