KONFERENCA ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ PRAVNIH FAKULTET V SKOPJU
Leta 1970 sva z Markom Ilešičem kot predstavnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani potovala na konferenco študentskih organizacij pravnih fakultet v Skopje.
Potovala sva z vlakom, pot je bila dolga skoraj 20 ur. Marko mi je prinesel za »zabavo« na poti učbenik za enega od izpitov, ki so me čakali v naslednjem mesecu. Učbenik je bil kot nov, zgledal je nerabljen, nikjer nič podčrtanega, nobenih opomb ali miselnih vzorcev (kar je bilo običajno za naše učbenike). Marko je bil letnik pred mano, izpit, na katerega sem se pripravljal, je že opravil, zato me je zanimalo, ali je ta učbenik res uporabljal pri študiju. »Seveda sem ga prebral, preden sem šel na izpit« se je glasil njegov lakoničen odgovor. Na vprašanje, kolikrat je prebral učbenik, me je začudeno pogledal in povedal, da enkrat. Nisem ga vprašal s kakšno oceno je opravil izpit, saj je bilo znano, da vse opravi z najvišjimi ocenami. Nekje proti Skopju sem prebral učbenik v celoti, a mu nisem povedal, da meni ne zadošča enkratno branje, da me čaka do izpita daljša pot …
V dolgotrajni vožnji, ko sem se mučil s precej zahtevno snovjo za izpit, je Marko ves čas prebiral knjižico »Nauči makedonski«. Mrmral nekaj zase, glasno pa povedal, da se prvič srečuje z makedonščino, ki je zanimiv jezik in tudi lahek za učenje. »Madžarščina mi dela že nekaj časa težave« je pripomnil. V času, ko je že bil sodnik Evropskega sodišča, je v nekem intervjuju povedal, da govori trinajst jezikov, bere pa še v kakšnem več.
Na pravni fakulteti v Skopju smo po študentski konferenci, na kateri smo govorili o razlikah pri pravnem študiju na različnih pravnih fakultetah, imeli nastop na zboru študentov. Moderator nas je v makedonščini pozdravil, potem smo dobili besedo kolegi iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Novega Sada, Prištine in Ljubljane. Pozdravi so se vrstili v takratni srbohrvaščini. A Marko je spregovoril v makedonščini, po nekaj stavkih ga je prekinil spontani aplavz nekaj sto makedonskih študentov. Moderator je Markovo makedonščino preizkusil z nekaj vprašanji, a Marko je gladko in brez razmišljanja uporabil znanje, ki ga je pridobil na vožnji v Skopje ter ponovno požel navdušenje občinstva.
Takrat sem razumel, zakaj so njegovi učbeniki po uporabi kot novi!
Marko Ilešič(1947-2024) je bil študentski aktivist in voditelj, nato profesor civilnega prava na PF UL, štiri leta tudi dekan PF. Od Leta 2004 do 2024 je bil sodnik sodišča EU, dva mandata tudi predsednik senata. Bil je tudi arbiter pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu. Med slovenskimi pravniki generacij 68-74 je dosegel najvišje mednarodne časti in priznanja. Dvanajst let je bil predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije, ukvarjal se je tudi s športnim pravom kot sodnik razsodišč UEFA in FIFA.
Leta 1970 sva z Markom Ilešičem kot predstavnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani potovala na konferenco študentskih organizacij pravnih fakultet v Skopje.
Potovala sva z vlakom, pot je bila dolga skoraj 20 ur. Marko mi je prinesel za »zabavo« na poti učbenik za enega od izpitov, ki so me čakali v naslednjem mesecu. Učbenik je bil kot nov, zgledal je nerabljen, nikjer nič podčrtanega, nobenih opomb ali miselnih vzorcev (kar je bilo običajno za naše učbenike). Marko je bil letnik pred mano, izpit, na katerega sem se pripravljal, je že opravil, zato me je zanimalo, ali je ta učbenik res uporabljal pri študiju. »Seveda sem ga prebral, preden sem šel na izpit« se je glasil njegov lakoničen odgovor. Na vprašanje, kolikrat je prebral učbenik, me je začudeno pogledal in povedal, da enkrat. Nisem ga vprašal s kakšno oceno je opravil izpit, saj je bilo znano, da vse opravi z najvišjimi ocenami. Nekje proti Skopju sem prebral učbenik v celoti, a mu nisem povedal, da meni ne zadošča enkratno branje, da me čaka do izpita daljša pot …
V dolgotrajni vožnji, ko sem se mučil s precej zahtevno snovjo za izpit, je Marko ves čas prebiral knjižico »Nauči makedonski«. Mrmral nekaj zase, glasno pa povedal, da se prvič srečuje z makedonščino, ki je zanimiv jezik in tudi lahek za učenje. »Madžarščina mi dela že nekaj časa težave« je pripomnil. V času, ko je že bil sodnik Evropskega sodišča, je v nekem intervjuju povedal, da govori trinajst jezikov, bere pa še v kakšnem več.
Na pravni fakulteti v Skopju smo po študentski konferenci, na kateri smo govorili o razlikah pri pravnem študiju na različnih pravnih fakultetah, imeli nastop na zboru študentov. Moderator nas je v makedonščini pozdravil, potem smo dobili besedo kolegi iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Novega Sada, Prištine in Ljubljane. Pozdravi so se vrstili v takratni srbohrvaščini. A Marko je spregovoril v makedonščini, po nekaj stavkih ga je prekinil spontani aplavz nekaj sto makedonskih študentov. Moderator je Markovo makedonščino preizkusil z nekaj vprašanji, a Marko je gladko in brez razmišljanja uporabil znanje, ki ga je pridobil na vožnji v Skopje ter ponovno požel navdušenje občinstva.
Takrat sem razumel, zakaj so njegovi učbeniki po uporabi kot novi!
Marko Ilešič(1947-2024) je bil študentski aktivist in voditelj, nato profesor civilnega prava na PF UL, štiri leta tudi dekan PF. Od Leta 2004 do 2024 je bil sodnik sodišča EU, dva mandata tudi predsednik senata. Bil je tudi arbiter pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu. Med slovenskimi pravniki generacij 68-74 je dosegel najvišje mednarodne časti in priznanja. Dvanajst let je bil predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije, ukvarjal se je tudi s športnim pravom kot sodnik razsodišč UEFA in FIFA.
