Nisem ga poznala.
Samo od strani.
Zbujal je mojo radovednost.
Ta nenavadni jezik znakov,
ki prehitro prihajajo
k še neizgovorjeni besedi.
Gluhi so hitri
in nimajo potrpljenja za poslušanje.
Tedaj sem, tako nepričakovano se je zgodilo
obvladala osnove.
Na težek in nenavaden način.
Naučila sem prepoznati
številne pomene
neizgovorjenih besed.
Naučila sem kako tišino
vnesti v negovor.
Ampak morala bi vaditi
vse več, gotovo vsak dan.
Ker se je tudi moj sluh
odprl
za znake.
Zdaj pazljivo spremljam
govorico z tujih ust-
Pazljivo spremljam pospešene kretnje,
skrajšano govorico rok,
znake povsod prisotne.
To je kot bela palica slepih
samo da je usmerjena na notranjo
pokrajino govora.
Kot da grem čez
nemo ulico,
a ne morem izreči
koliko je lepa in nevarna.
Vsa bremena zapuščam
še prej, kot me prevzame
ta pretok nenavadnih kretenj.
Kateremu zdaj trdno verjamem,
ko v temi kljub dnevni svetlobi
razmenjujem znake
za pogovor
za samoto
za ljubezen
za veter.
Za ponovno mahanje na obali,
ki se neustavljivo izmika
podobi ladje
Trajno naseljeni v
temnih izbah
nesluha.
KROGI
Medčasje odprto izročeno
lahkemu gibu,
prelahkemu za ta
pretočni čas.
Pelinova žena
skrbno zavita
v svoje neprepoznavno srce
stopa po izbrušeni poti.
Odmeva odmev
v kovinski notranjosti celic,
kot splašeno zrcalo.
Nič ne pomaga
natrenirana vsakdanjost
zaporednih sloves.
Zvečerilo se je,
dvigamo svetlobne meje
vzdolž izmuzljivega plena.
ZLOSLUTNA
Biti će govora o jeziku,
nažalost, opkoračenom
zlom slutnjom.
Evropa izvrće svoju
bodljikavu košuljicu
duž koje niču plamteći
krijesovi bijesne nemoći.
Koncentracijski logori
u tvojim ustima
su dobro namješteni
za solidan ugriz.
Duše na vješalima
i u krležijanskim jarcima
za temeljitu ophodnju.
Ratovi koje pamtimo,
ratovi koje ne pamtimo,
jer naše rođenje ne pada
u daleku, mračnu neoprošlost.
Strašni topot krvoločnih zastava u
crnom udarnom mimohodu
razbijačkih hordi.
Ponovljene slike
u megapolisima,
malim gradovima,
raspitomljenim selima.
Jezik se uspostavlja kao
meko stratište
od granice do granice
gastarbartejskih samoća.
Kosti su posustale,
kosti su posustale,
a Bog u kolicima kričećih gladijatora
pomno pregledava zube
neistrošene mržnjom.
ZNAKOVNI JEZIK
Nisem ga poznala.
Samo od strani.
Zbujal je mojo radovednost.
Ta nenavadni jezik znakov,
ki prehitro prihajajo
k še neizgovorjeni besedi.
Gluhi so hitri
in nimajo potrpljenja za poslušanje.
Tedaj sem, tako nepričakovano se je zgodilo
obvladala osnove.
Na težek in nenavaden način.
Naučila sem prepoznati
številne pomene
neizgovorjenih besed.
Naučila sem kako tišino
vnesti v negovor.
Ampak morala bi vaditi
vse več, gotovo vsak dan.
Ker se je tudi moj sluh
odprl
za znake.
Zdaj pazljivo spremljam
govorico z tujih ust-
Pazljivo spremljam pospešene kretnje,
skrajšano govorico rok,
znake povsod prisotne.
To je kot bela palica slepih
samo da je usmerjena na notranjo
pokrajino govora.
Kot da grem čez
nemo ulico,
a ne morem izreči
koliko je lepa in nevarna.
Vsa bremena zapuščam
še prej, kot me prevzame
ta pretok nenavadnih kretenj.
Kateremu zdaj trdno verjamem,
ko v temi kljub dnevni svetlobi
razmenjujem znake
za pogovor
za samoto
za ljubezen
za veter.
Za ponovno mahanje na obali,
ki se neustavljivo izmika
podobi ladje
Trajno naseljeni v
temnih izbah
nesluha.
KROGI
Medčasje odprto izročeno
lahkemu gibu,
prelahkemu za ta
pretočni čas.
Pelinova žena
skrbno zavita
v svoje neprepoznavno srce
stopa po izbrušeni poti.
Odmeva odmev
v kovinski notranjosti celic,
kot splašeno zrcalo.
Nič ne pomaga
natrenirana vsakdanjost
zaporednih sloves.
Zvečerilo se je,
dvigamo svetlobne meje
vzdolž izmuzljivega plena.
ZLOSLUTNA
Biti će govora o jeziku,
nažalost, opkoračenom
zlom slutnjom.
Evropa izvrće svoju
bodljikavu košuljicu
duž koje niču plamteći
krijesovi bijesne nemoći.
Koncentracijski logori
u tvojim ustima
su dobro namješteni
za solidan ugriz.
Duše na vješalima
i u krležijanskim jarcima
za temeljitu ophodnju.
Ratovi koje pamtimo,
ratovi koje ne pamtimo,
jer naše rođenje ne pada
u daleku, mračnu neoprošlost.
Strašni topot krvoločnih zastava u
crnom udarnom mimohodu
razbijačkih hordi.
Ponovljene slike
u megapolisima,
malim gradovima,
raspitomljenim selima.
Jezik se uspostavlja kao
meko stratište
od granice do granice
gastarbartejskih samoća.
Kosti su posustale,
kosti su posustale,
a Bog u kolicima kričećih gladijatora
pomno pregledava zube
neistrošene mržnjom.
