V novembru
se večeri plazijo
v naročje spokoja;
pod njegovim
ogrinjalom
skrivam
goloto
svojega molka,
svojih ust.
Na koncu
brvi tišine
umirajo sanje
preteklih dni,
kot trte
v novembru;
to je čas
doživetja
narave v osami,
prepoznavanje
svoje motne slike;
to je čas
nostalgije
za toplim soncem,
sprejetim
kot hostijo...
POLNOČNI RITEM
Pozno je.
Kar je ostalo
od enoličnega večera
niha
v noč;
otožno
krute
so stvari
ob meni..
Polnočnost
se ziba v tišini;
turobno nebo
neslišno odpehava
drobne kaplje
dežja...
Bedim.
V krču noči
med vrelci stiske
po tirnicah bolečine
proti vstajenju
deževnega jutra
drsim...
TROHICA LEPEGA
Toplina
svojih misli sem,
ki se počasi
ohlaja.
Ozri se,
preko ramen
slučajnosti,
pohiti
v naslednji trenutek,
sicer
bom odtekla
skozi tebe
v modrikaste
kolobarje,
kajti to je
ljubezen
na prvi pogled...
ŽIVETI Z JESENJO
Jesenski čas
umirja
silne čute
poletja.
V spominih
te srečujem
v obarvani
tišini,
vedno na istem
mestu,
ker poti
ni več nobene.
Sanjarim
v oklepu
razpadlih besed
na preperelih
stopinjah
odhajanja,
dokler veter
z jesenskimi prsti
trosi po mrzlem
oktobru
porjavele liste...
SLADKOPOLTI DNEVI
Dan
odmaknjen od jutra
polni zrak z vonjem
po pticah sanj,
obstalih v bledi mesečini
na pečinah pozabe
In vendar nekaj ostaja
na zemlji upanja,
med previsi negotovosti.
Prihajajo nova jutra,
čista in bistra
naseljena z novimi
jatami;
ne polete pred večerom
v strahu,
da jim dan
ne zlomi krila...