Rada imam te strmine,
trdno naslonjene drugo ob drugo,
njihove upognjene hrbte
izžgane od poletnih pripek,
prebičane od viharjev…
In globoke soteske
v senci razvejanih hrastov,
že zdavnaj zarasle
poti mojih dedov,
kjer iz bujne podrasti
silijo kvišku
krivenčasti prsti
in zaman segajo
po odblesku sončnega žarka.
PROŠNJA
Vsemogočni, prosim te
za sončni žarek –
samo žarek,
ki bi me ogrel.
Dež, veter in sneg
so bili sopotnik
mojih dni.
Srage so pojile zemjlo,
žulji so zamenjali
zlate prstane.
Naj me
novo jutro objame,
lesket zorečega klasja
podari toplino.
ODSEV
Ti si moje ogledalo
v mladem jutru
ožarjeni Jaz,
kadar nebo s sivino se odene,
dež umiva moj obraz.
Ti izvir si žuboreči,
času daješ svetle dni,
si solza sreče moje
tudi če strmina
pot krivi.
HVALA
Podari mi
samo štiri črke.
Za roke naj
se držijo,
iskrenost naj veje
iz njih.
MINEVANJE
Moj čas se izteka,
zadnje pšenično zrno
polzi iz stisnjenih dlani.
V razpotegnjenem trenutku
se bo v večnosti
izgubila moja senca.
MATI
Nikoli več
me ni nihče tako objel,
pobožal, kot je to
znala moja mati.
Včasih jo čutim
tik ob sebi,
naredim enak gib,
kot da me vodijo
njene roke.
Čas se ustavi,
odstrta je koprena
spomina.
Koraki se ne udirajo
več v globoke sledi,
ki so jih zapustile
njene noge.
Zazvenijo neizpete
strune.
DARILO
Vrtnice vonj
napolnil je izbo,
prostor temačen
je oživel.
Cvet mi prinesel
je sonce poletja,
da me v hladni
bo zimi ogrel.
