vodoravno
strmenje v blede zvezde
se stopnjuje
diham za dva
čakam za dva
ljubim za dva
besno grmenje srca
strele na bližnjem horizontu
ježenje kože
prepevanje na uho
diham za dva
čakam za dva
mislim za dva
vertikalno
strmenje v nov svet
KOMPOZICIJA
na podrtem drevesu
otroškega igrišča
so iz peščenih tort
zrasli poljubi na koži
podaljšane roke ljubezni
so odtiskovale
kompozicijo dvojine
(in levje tačke, nikoli več)
in rad-te-imam
je okoli ušes zaplesal
v naslonjala bližine...
SLEDI NA OČEH
Če se gledava z druge strani,
še zmeraj ostajava vsak zase – ista.
Drug od drugega daleč.
Pa vendar se naredijo sledi na oči
in hraniva hrepenenje vanje,
da ga z neizgovorjenimi besedami
sestavljava v ovinke.
Zlepiva v Mogoče nekoč
nekje drugje.
POSLANSTVO
Namenjen si samo
za dihanje
med enim sončnim vzhodom
in zahodom.
Ostalo so zgodbe iz drugih svetov.
* * *
Pride čas, ko eni ostajajo dlje,
drugi pa se skrijejo zase.
In sanje ostanejo same,
ni sveže kave.
Le deževne misli
rastejo pod zrelo češnjo
in pod tvojo streho
mešajo barve.
Z Indijanci kadijo pipo miru.
* * *
S svetlikajočimi daljnogledi
Zreš čez rob čela
Za zid gledaš
In tiste besede poznajo bližnjico
Čez travnata obrežja
Že od takrat
Od poznih kamnitih zapisov
Ko je bilo vesolje še čisto
Majhno.
* * *
Skupaj krpava luknje
Ki ostanejo
Na tepihu neba
Po padcih ostarelih zvezd
Skupaj bova zasula
Tudi njihove zemeljske sledi.
