Rekapituliram. Do sedaj sem napisal enajst pesmi o zraku. Načrtoval sem jih šestnajst. Vsaka naj bi imela šestnajst vrstic. Hočem napisati dvanajsto pesem, vendar ne gre!
Ne vem, zakaj? Razmišljam in se mi odpira. Dvakrat sem ga omenil zaman.
Ali me kaznuje. Ne verjamem, saj verjamem. Ali pa ne. Ne, ne, … . Več ne razmišljam. Jemljem rokopis zadnje, enajste pesmi Crkveni zrak in si jo berem na glas.
Se mi posveča.
Dojemam. Nimam več kaj pisati o zraku. Bi se le ponavljal. In vino ars. »Vino« je lahko tudi tuberkoloza, sifilis, malarija, droga, strup, stres, nesreča, pa tudi vino naše vsakdanje, ki ima lastnost vzpostaviti stanje v možganih, ki ni normalno. Ni me kaznoval, ampak le napotil, da začnem pisati poezijo slikarstva.
01. 01. 2007.
25 LET JE STARA
Petindvajset let je stara
Zelo visoka je
Kavbojke ima nizko ob bokih
ki so sorazmerno ozki
Ima okroglo ritko
Malo
Sorazmerno
Zgornji del majice je črn
Spodnji je večji in prosojen
Ob nekem gibu zdrsne navzgor
In se odkrije polteno telo
Na križu ima simetrični jamici
Trebuh je malo zaobljen
Zdi se mi znana
Ne vem
Škoda da ni kurtizana
10. 01. 2007.
NAVADNA NATAKARCA
Nizka je
Ramena so ožja kot ritka
Ima rdeče lase
Ušesa so drobna
Rožnate barve morske školjke
Nos je grški
Streže
Ko se pregiba se vidijo črne tange
Umazane
Diši na daljavo
Samo zame
Lačna ni
Žejna ni
Ne ve kaj hoče
Odhajam
Mesto je že zdavnaj v temi
Zatamnjene obrve i kapci tvore parove lukova na tri razine. Trepavice se jedva vide. Oči su iscrtane u obliku badema a usne karminom povečane. Smedj kaputič seže do struka. Ispod ima samo majicu. U dubokom se v izrezu sjaji križ a na trbuhu i nogama crni triko i čizme doiznad koljena. Razgoličen je tek dio nadlaktice izmedju kratkih rukava žute majice i dugih rukavica iste boje. Kroz kožu se proziru plave žile a oči ma kako bile garave ne mogu sakrit narav te lijepe maškare.
