Dotakni se,
le pusti dotiku čutiti,
kar v raznolikem
misteriju isto drhti,
ozri se tja, kjer
koža globlje in tišje diši,
in ko zahoče srce,
dahni topleje v
praznino med dlanmi,
poišči me tam,
kjer se za druge končam,
ker morda ljubim,
morda ljubiš
in če ljubiš,
ljubi me celo,
edino od boga vzkaljeno,
le dotakni se,
videl boš kri v srcu živeti!
* * *
Tako sama,
ko v pepelnato bledi,
kar se je v žilah
rožnato spojilo
in se le za hip
čez robove življenja
kipeče razlilo,
tako sama,
ko reže se na dvoje,
kar se je v brezčasju
v eno porodilo
in se le za hip
trepetajoče po poti
bogov sprehodilo,
