1. september 2007 – letnik X
dočakal je pri meni pomlad
padel je sneg skril se je pod odejo
ni prespal zime kot pravi medved
vedno se je grel na toplem
tudi na sprehodu je bil večkrat
novo jaknico za pomlad je dobil
le kje naj dobim vse zanjga
ko se peljem v mesto reče: kupi še kaj zame
pojedel bom vso solato na vrtu se spremenil v zajca
poti se v sanjah preobrača zbudi se
grozne sanje samo krožnik solate bom ne bom zajec
nočem se spremeniti hočem ostati to kar sem
smeh mu spreleti ustnice te presnete sanje so se končale
kupim si klobuk s šiltom varuje me pred soncem
moj medo ga zagleda »kupi ga tudi meni« me proseče gleda
v mestu se tega spomnim pregledam trgovine kupim mu ga
prinesen ga domov medo kar žari ko ga pokažem
temno moder je z žepkom na vrhu varoval ga bo sonca
»saj je že prvi maj« rečem vroče bo potreboval ga boš
