Nikjer ni dežele, kot je drevo v Tvojih očeh.
Ali lahko trava raste kot plamen in je še vedno trava.
Ne, ničesar ni, kar se lahko storiš, draga ljubezen…
Veslam zase, za oba
za nekaj v sanjah za dva
Na zemlji človek išče svoje sanje
Izbrišem obličje Tvoje brezmejne ljubezni
v popolnosti nočne plime, ki je ograjena.
Nikjer ni dežele, kot je drevo v Tvojih očeh
kot prepozna prepojitev
Dolga tišina spomina in ponovno
Tvoje roke, ki segajo po ljubezni
Med rožami je prostor za morje
Za noč pod modrimi obrvmi
Poslušaj, kako prijazna je ljubezen
Nisem niti vedela, kdo si!
Rekel si, želim si nežno drevo
ki bo sprejelo moje misli z njenega
Govorila v mojem imenu in živela v moji senci
Molila boga in bila pripravljena zame žrtvovati življenje
Lahko palma raste kot trave in je še vedno trava?
Govoril in pisal si v Tvojem imenu, ne v mojem
odpiral nedosegljiva vrata…
Tekel si besen v svet.
Ujeta sem bila v vrticu in se skoraj utopila
Slike preteklosti, ki so še vedno v meni
Trenutek odločitve je napočil!
Ljubila sem veter
In glej, moja roka je bela, kot je vedno bila.
kot padajoči sneg
Ne, ničesar ni, kar se lahko storiš, draga ljubezen.
