Koliko stoletij že sedi na robu prepada,
Pod vrbo žalujko,
Kjer globoko spodaj teče hladen potok.
Koliko stoletij plete prosojno tkivo,
Z intuicijo golih prstov,
Dekle bledoličnega nasmeha.
Kolikokrat bo še vzdignila glavo
S slutnjo, da zagleda
Visoko letečega Orla.
Koliko sivih ni-ti v tkivu,
Da spozna,
Da so tudi drugačni od-ti-si.
ŽALOSTNA PESEM
Neke noči se bo na Zemljo usulo perje
Belo nežno tiho perje
Padalo bo celo noč
Cel dan
In še eno noč
Padalo bo
In na Zemlji bo nastala tišina
Dolga bela tišina
In vstal bo otrok
In zavriskal
Vstal bo otrok
In od veselja zakričal
Vstal bo otrok
Vsak
In se smejal
Pobiral perje in ga metal v zrak
Naj pada!
Naj pada mir na Zemljo!
Bo vpil
4 + 1 STRANI NEBA
F
Držiš mi roko
Božaš dlan
V vlaku
Sedim ob oknu
Noč je dan
I
Deset centimetrov od tal
Hodiva po gozdu
V laseh nasmeh
In občutek
Da sva Kitajca
V
Soba je tako majhna
Da se tvoji nogi dotikata
Obeh sten
Hodim nad teboj
In sedem
E
Nit sva si izmislila
Da jo zdaj sem in tja pocukava
Ko nama je dolgčas
Priznaj!
.....
Little five points
POLNA LUNA
Polna luna me gleda
Nocoj
In se mi smeji
Volk sem postala
Se ji zdi
Žgečka me
No daj
Mi veli
Napiši Izpoj Povej
Izlij v plimo svojo
Skrito notranjost
Oseka prihaja
Pesek uhaja
Ostro kamenje
Mediteranskega morja
Bo pokazalo zobe
Fantoma morskega psa
Ki ga bodo tvoji
Izpevi tako omehčali
Da bo Sirena sedel na skalo
Ob sončnem vzhodu
In poslušal tvoje tuljenje
SIJ
Ko se zgodi
Da te za trenutek ni
Ko prisotnost zbledi
Skozi špranje zdrsi
Ga ni
Samo ti in ti
In tisoče drobnarij
Misli
Ljudi
Vidiš stvari
Razločno
Jasno
Odločno
Čeprav se ti samo zdi
Gledaš v temi
Vse tako na svojem pravem mestu stoji
Veš da si
Da tako si
To kar si
In nič drugega
Nič podrejenega
Nič narejenega
Nič takega, kjer te ni
Le Ti leti
In tisoče milijonov nevidnih iglic
Ki jih srkajo oči
