Skupina glasbenikov z radia Študent je bila pravzaprav njegova duša, če izvzamemo njegovo tajnico, Lučko Plevnik, postavno, prsato in ostrojezično dekle, ki je pri govoru malo spodrezavala. Ja, pa še Brane Šturm. Bili so pravi motor dogajanja in njim bi morala Ljubljana dati posebno priznanje, da so jo glasbeno učlovečili. To se je pozneje takoj poznalo pri jazz festivalu, najbolj pa sem si zapomnil disko radia Študent, v katerem se ni plesalo, ampak se je glasbo poslušalo.
So pa imeli tudi dolg jezik. V njihovih glasbenih komentarjih si se lahko marsičesa naučil.
Tako je Dragan Bulič, mislim, da je bilo na novo leto, v nedeljskem programu, ki se je pričenjal ob 11. uri, izrekel naslednji pozdrav:
»Dobro jutro, radni narode (Crne Gore). Ste se že zbudili? Ste si ga že vrgli na roko?«
Ne bom govoril, da je zaradi tega nastal halo. Ampak brez zlih posledic.
