ZAHVALA

ZAHVALA

Na križišču,
kjer se ustavi prvi korak,
se vpraša vsak, naj grem naprej
v prihodnost z mavrico
sreče brez mej.

Levo? H knjigam za poklic?
Ostanem, kjer ni nič?
Desno- po svojo družino?
Da se bomo skupaj greli
in pesmi o uspehu peli.

Hitimo k soncu zlatem
in roso biserno okrašenem,
večerno zarjo obdarjenem.

Iščem, najdem in
vzdihnem:
»Hvala Ti, Vzvišeni,
ujel sem srečo,
naklonjenost Tvojo ljubečo.«