(* 27. 6. 1849, Opava, Avstro-Ogrska – † 1. 8. 1942, Gradec, Tretji rajh) , strokovni pisec in knjižničar. Bil je sin davčnega uradnika; mladost je preživel v Transilvaniji in leta 1867 prišel v Gradec, kjer je v letih 1867-71 študiral pravo na univerzi, leta 1873 postal doktor prava. 1872 je bil uradnik na deželnem sodišču v Gradcu, 1873 na okrožnem sodišču v Leobnu, 1875 v Celju. Ker mu delo v pravosodju ni bilo všeč, se je S. usmeril v knjižnično službo, ki jo je začel leta 1875 kot amanuensis v univerzitetni knjižnici v Gradcu. Leta 1881 je postal skriptor, leta 1885 skrbnik (1896 naziv k. Rat), leta 1903 direktor, leta 1904 upravni odbor, leta 1910 z nazivom reg. Rat i. R., leta 1925 HR. Poleg poklicne kariere je bil Schlossar tudi izjemno dejaven publicist. Zanimanje za avstrijsko poezijo in zgodovino, zlasti pa za kulturno zgodovino in folkloro Štajerske, ga je pripeljalo do tega, da je postal po eni strani kot pisatelj specialist, ki je poznal svoje vire, z veliko natančnostjo je obravnaval številne teme s teh področij, po drugi strani pa je objavil številne zgodovinske in literarne dokumente. Zaradi glasbenih nagnjenj se je preizkusil tudi kot dramatik, epski pesnik in pisec besedil. Veliko trajnejši učinek pa je imel kot zbiratelj in stilist, spreten predstavnik kulturnozgodovinskih dejstev v njihovem vzročnem in strukturnem kontekstu. To mu je uspelo na primer v njegovi "Zgodovini sveta" in na primer v knjigi Oesterreichische Cultur- und Literaturbilder (1879), ki se osredotoča predvsem na Štajersko in 18. stoletje. Med številnimi biografijami, ki jih je napisal S., je najpomembnejša tista o P. Roseggerju, njegovem prijatelju. Za svoje zasluge za intelektualno in kulturno življenje zlasti na Štajerskem je prejel številna priznanja in častna članstva. Tudi njegov sin Richard Schlossar (29. 10. 1877 – 4. 4. 1950), odvetnik na Štajerskem in na Dunaju, je bil pisatelj.
