Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi« Maribor / Kulturverein deutschsprachiger Frauen »Brucken« Maribor je pripravilo 20. oktobra 2016 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor okroglo mizo »Nemški književniki, doma iz Maribora« v počastitev 80. obletnice rojstva Doris Debenjak (1936 – 2013) v sodelovanju Avstrijske čitalnice – Univerzitetna knjižnica Maribor, Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva Maribor, Zveze kulturnih društev Maribor – Spominjanja in kulturnega društva Mariborska literarna družba.
Prireditev je pozdravila vodja Avstrijske čitalnice Mateja Škofljanec, o Doris Debenjak so govorili Veronika Haring, predsednica Društva nemško govorečih žena Mostovi, prof. Dr. Karmen Kopecky, zasl. prof. dr. Božidar Debenjak, soprog, sin Primož Debenjak, o nemških avtorjih, ki so se rodili ali živeli v Mariboru, je govoril Marjan Pungartnik, Anja Urekar Osvald o medijskih odmevih mariborske kulture h koncu 19. stoletja, Urška P. Černe o pretoku in mariborski prevajalcih iz nemščine, Tone Partljič o Herti Haas in mnogočem drugem, mag. Jože Protner o enološki in vinogradniški literaturi v 19. stoletju na Štajerskem in širše. Dr. Polona Pivec je povedala nekaj o filmu o Ani Wambrechtsamer in povabila k ogledu na internetu. Prireditev je vodil mag. Franci Pivec.
DORIS DEBENJAK
Doris Krisch Debenjak (1936 – 2013), leksikografinja, jezikoslovka, prevajalka in pisateljica, izhaja iz kočevarske družine. Diplomirala je leta 1959. iz nemščine in angleščine, krajši čas učila na novomeškem učiteljišču, od leta 1960. do 1982. pa je bila asistentka in lektorica za nemščino na germanistiki Filozofske fakultete v Ljubljani. Nato je delala v svobodnem poklicu kot prevajalka. Med njenimi deli izstopata najpopolnejši slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar ter integralni prevod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, monumentalni projekt družine Debenjakovih.
Doris Debenjak si je prizadevala za pravično obravnavo nemške manjšine v Sloveniji, ki trpi kolektivno stigmatizacijo zaradi dogajanj v Drugi svetovni vojni, za katera so odgovorni posamezniki. V stoletjih sobivanja so nemško govoreči prebivalci na Slovenskem prispevali pomembne kulturne vrednosti in ni prav, da jih pozabljamo ali celo zanikamo. Po osamosvojitvi Slovenije je bila med ustanovitelji nemških kulturnih društev in njihove zveze ter je bistveno prispevala k javni prepoznavnosti nemške manjšine, še posebej »Kočevarjev«.
NEMŠKI KNJIŽEVNIKI, DOMA IZ MARIBORA
Lotevamo se očitno zapostavljene problematike, ki bo morala v prihodnosti doživeti bistvene razširitve in poglobitve. Razlog njene odrinjenosti je burno in tragično dogajanje v novejši zgodovini mesta, ki je še vedno v senci hudih ideoloških nasprotij, stigmatizacij, zamer, izključevanja itd.. V vsem tem se je izgubilo potrebno razlikovanje in so vsi nemško pišoči literati padli v isti koš. Po letnicah rojstva so si v zadnjih dveh stoletjih sledili: Eduard von Lannoy, Rudolf Gustav Puff, Bartholomäus Carneri, Ottokar Kernstock, Anna Wittula, Karl Jäger, Rudolf Hans Bartsch, Ludwig Mahnert, Margarette Weinhandl, Alfred Maderno, Hilda Knobloch, Max Mell, Rudolf Bernreiter, Ana Wambrechtsamer, Paul Blacha, Lev Detela, Barbara Taufar. Ob teh bolj izrazitih literatih, pa je še mnogo avtorjev, ki so pisali iz uporabniških namenov, npr. o gospodarjenju, vinogradništvu, kulturnih znamenitostih ipd.. To gotovo ni končni spisek in tudi okrogla miza ga ne bo mogla dokončati, pač pa želi biti spodbuda za nadaljnja raziskovanja tudi tega področja literarne tvornosti v Mariboru.
