(*5. avgust 1939, Maribor – † 10. februar 2015, München) se je rodil kot sin mariborskega slikarja Karla Jiraka (1897–1982) iz Oplotnice in matere Antonije iz Krškega. Študiral je slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju (kiparstvo Fritz Wotruba) in na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu (slikarstvo Krsto Hegedušić). Na dunajski Univerzi je diplomiral na filozofiji (1972). Bil je predsednik Socialističnih avstrijskih študentov (SÖS) in zaradi razvpite prireditve Kunst und Revolution 7. junija 1968, na kateri so sodelovali umetniki kot Günter Brus, Otto Mühl in Oswald Wiener, so ga kot odgovornega izključili z univerze. Preselil se je v Berlin in predaval umetnostno teorijo na berlinski Freie Universität in na Tehnični univerzi Berlin arhitekturno teorijo. Tam so mu leta 1974 prepovedali profesorsko delo (Berufsverbot), nakar je delal kot lektor. Kasneje se je preseli v Italijo, v Ligurijo, in se vrnil k slikarstvu. Razstavljal je v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Švedskem. Bil je soustanovitelj Slow-Food Italija in Avstrija, sodeloval je pri raznih scenskih predstavah, tudi Štajerske jeseni. Ukvarjal se je s slikarstvom, literaturo, kulinariko in gastrozofijo. Objavljal je eseje v Weg & Ziel, v Neuen Forum, v Die Neue Gesellschaft, Frankfurter Hefte in drugod.
Publikacije:
IM AUGENBLICK DER GEFAHR, avtobiografski roman, Roter Stern / Stroemfeld, Frankfurt am Main / Basel1980
THEORIE DER ARCHITEKTUR, Droschel Verlag, Graz
EROTIK UND GURMANDISE (Ein gastrosophischer Diskurs vom menschlichen Glück), ProMedia-Verlag, Wien 1992
NEKROPHILER KAPITALISMUS, ProMedia-Verlag, Wien, 2009
