Jutro za jutrom
jasnina.
Razpeta daljava,
razprta okna,
vsa vrata poletja.
Čas se ustavlja.
Ko zaplavava,
ni več ona, nisem več jaz,
ni spomina.
Vstaja novi dan.
Oplaja voda.
Piransko morje
napaja duha.
MINICA
Izprana, zavržena
v nežni modrini.
Cotica razgaljena
v ramenih,
nedrih, v
stegnih franžasta.
Med sanje nočne –
zvezdni dan.
V poletno noč obalni žar.
Oživljam te,
ni starosti,
le radoživa sla življenja
zakipi.
ROSANA
Za hip se ustavi.
Spodaj lesket,
zelenomodro
valovanje.
Se prelevi.
Sname rdeče sandale,
bordo naramnice.
Zrem v boginjo.
Lepšo od Venere, slajšo
od Eve.
O, bog kako je skladna,
elegantna!
Kdo te je ustvaril?
Kdo te je ustavil na tej poti?
Rosana izklesana.
ŽIVI PESEK
Ugrezam se,
ugreznem v drobce
kamenčkov, peščenih zrn.
Ostrina reže.
Val zapljusne in oblije
vso obalo, skale.
Sedem med skalovje šumno.
Vgrebem noge,
se vkopavam v živi pesek.
Val za valom buta vame.
Polna upanja v lahkotnost –
v novi dan poletja.
PLAHTA
Platno plahuta
kot voda pleše na gladini.
Sem in tja v
levo, desno venomer.
V nemir.
Počivamo,
čakamo umirjeno nebo.
Čakamo na blage sape,
čofotanje,
mizo na terasi pod platneno streho in
klepet domači.
Doklej ne ve nihče.
NIKOLA
Mlada nevesta.
Svetlolasa, modrooka.
Z baržunom na licih,
s smehljajem. Topla, mila.
Andrej in Nikola –
Nikola, Andrej v nebesih.
Se prikloni,
zapiše dušo Bogu večnem.
VEČERNE LUČI
Kruh večera
je skrivnost za dva,
za dve za
dan in noč.
Večer pomirja, seže v
dalje, sveti,
razsvetljuje sanje.
Z Majo vse deliva.
Vse besede in
korake, vse stopinje.
Sladko je še slajše.
Sladoled.
Kepica za kepico –
Vanila, čokolada,
lešnik, ananas.
Smeh za smeh na
korzu davnem.
JAHTA
Lahno ziblje boke ob pomolu.
Bela z zlatim vencem.
Tisoče oči uprtih
v čudo.
Mravljišče radovedno.
Čigava je, čigava?
Kod potuje
svetla in visoka?
Napojena s slavo in obiljem.
Kdo pozna jo Arabello s
smehom bliščem,
a pripeto?
Lepa dama
pluje, pluje v dalje.
ČEVELJCI
Pomerjam nove čeveljce.
Rozeta spredaj,
mične,
mat usnje, nizka peta.
Kar zaplesala bi,
lahkotna,
se vrtela po Piranu
in norela.
Od veselja pela, pela.
Kdo mi poklanja
princeskine sandale?
Kdo mi dvori balerini ribici?
Eno sonce tone in
sta dve, so tri.
LOJZE
Viski mi ponuja,
brinjevec,
kaviar, pršut.
Srečen sem, da vidim te!
Poglej,
srh me spreletava.
Moja lastovica
izpod Pece, Uršlje.
Tam je moje davno gnezdo,
tam so moje steze,
gmajne,
tam fabrika, grajske dečve.
Pesmice privro,
teko, teko kot črno vino.
Požegnajo večer piranski
v gostišču neke dame.
PUNTA
Polna luna.
V zavetju Punte tuba
poje,
vmes trobenti,
spet pozavna, rog.
Umirjeno svečano
v ložah
starodavnih vil, palač.
Glasbeniki v
kvintetu iz Emone
s šarmom, eleganco.
Melodije davne
zablestijo
na valovih, valčkih,
dozorelih figah,
bujnih oleandrih v ples
večera.
Sladko šepetanje.
Pesem Punte
se razliva v mesečino.
LJUBEZEN
Oživi ob polnoči pod klifi, borovci
Ona vsa drhti.
Njene roke se rahlo dotikajo
Njegovih dlani.
Voda pljuska v najino srce.
Duša ve,
Telo je ogreto, čaka.
Že dolgo , neprestano.
Voda pljuska.
Ljubezen se v hipu razplamti
V modrino gladine.
Ovija, dišavi.
Biser iz školjke v naročju.
Biseri
Vse naokoli.
Ona tiho šepne:
On je, našla sva se!
