MADDY
BOBBY
COACH
MAMA
BIANCA
SAMANTHA
DOKTOR FISCHER
SESTRA ZOE
MIKE STRUMMER
I.
ON
1. PRIZOR
Ordinacija doktorja Fischerja.
Ordinacija doktorja Fischerja prej daje vtis nobel pisarne kot zdravniške ordinacije.
On sam sedi v belem delovnem plašču za veliko mahagonijevo mizo in razglablja, udobno zleknjen v usnjen naslonjač.
Nasproti njega sedi Bianca, ki je v resnici moški, oblečen v žensko, a to tako uspešno, da ga je komaj razpoznati, in v roki neodločno drži nalivno pero. Pred njo (rekli bomo ‘pred njo’, ker se počuti kot ‘ona’) je odprta zajetna mapa in na njeni levi cel kup plastičnih škatlic, najbrž napolnjenih s kakšnimi zdravili.
DOKTOR FISCHER Glejte, gospodič Rudolph ...
BIANCA (ga prijazno opomni) Raje mi recite Bianca.
DOKTOR FISCHER Ja, seveda ... gospodična Bianca. (nadaljuje kjer je ostal) Vem, da gre za en zajeten kup denarja, ampak trenutno vam je tako, kot da ste v tem telesu samo podnajemnik in plačujete najemnino zanj brez kakršnega koli haska – ga hranite, negujete, lepšate, kakor koli skrbite zanj – ampak nekako vaše pa ni, kajne. Če pa pogledava tale kredit, je res, da se za nekaj let zavežete, da vas bo vsak mesec nekaj stalo, ampak telo bo vaše, ali ne, in v njem se boste počutili kot doma. In denar bo dobro naložen. In uživali boste. Navsezadnje za to gre v življenju, kajne – za uživanje. Jaz na primer igram golf in plačujem klubsko članarino za pet let skupaj. (pokaže z roko število pet) Pet let skupaj! To so ti popusti na količino ...
BIANCA (ji že malo preseda doktorjevo razpredanje) In če neham plačevati?
DOKTOR FISCHER Preprosto – vzamejo vam nepremičnino.
BIANCA (se prestrašeno zdrzne) Mislite ...?
DOKTOR FISCHER Ha! (se nasmehne temu pomisleku) Ste morda mislili, da vam vzamejo nazaj spolovilo?! Bejžite, no, kaj pa bi s tem? Saj nismo mesnica.
Doktor odkritosrčno pogleda Blanco čez mizo in se ji toplo nasmehne. Bianca odmakne pogled dol k pogodbi in jo pogumno podpiše.
BIANCA Izvolite. (jo odrine od sebe s tistim posebnim izrazom na obrazu, kakor da je naredila nekaj velikega)
DOKTOR FISCHER (zadovoljno) No, pa je odpravljen še zadnji pomislek.
Bianca vstane in prične zlagati škatlice v torbico. Tudi doktor vstane, se stegne preko mize in vzame mapo, jo skrbno zapre in položi v predal.
DOKTOR FISCHER Torej ... Hormone imate ... pridno jemljite. In jutri se lahko vidimo. Sestra Zoe vam pove še ostale prikupnosti.
Se Doktor pošali in pokaže z roko nekam proti vratom, za katerimi je najbrž omenjena sestra. Bianca se nenadoma ustavi v svojem početju, kot da bi se šele sedaj zavedela, kaj vse ji to prinaša. Pogleda doktorja in ta ji radovedno vrne pogled. Bianca iztegne roko.
BIANCA Hvala gospod doktor – vi ne veste ... (od ganjenosti ji zmanjka glasu)
DOKTOR FISCHER Ja ...?
BIANCA (požre cmok in pove) Vi ne veste, kako se je roditi v napačen svet. To je, kot da bi ves čas dihali ogljik, a rabite kisik.
DOKTOR FISCHER (dobrohotno ji strese roko) No, no, gospodič Rudolph, še malo in za vas bo veliko, veliko kisika.
BIANCA (vsa iz sebe dahne hripavo, bolj moško) Hvala ... (in se takoj popravi še po žensko) Hvala.
DOKTOR FISCHER Vendar se zavedate – za varianto, za katero ste se odločili, ni povratne vozovnice?
BIANCA (si oddahne) Hvala bogu.
Doktor ji bodreče prikima. Bianca si čez rame obesi torbico in se odpravi s tisto značilno pozibavajočo se hojo ženske, ki se zaveda svoje privlačnosti.
Že odpira vrata, ko doktor zakliče ...
DOKTOR FISCHER Naslednji!
Maddy se pojavi na vratih, kot da je že komaj čakal, da bo na vrsti. Koketno se spogledata z Bianco, ki gre mimo njega. Obstoji med vrati in se obrne za njo.
DOKTOR FISCHER (ga povabi) Stopite naprej.
Maddy zašepa notri. Nogo ima v kolenskem delu v opornici in jo trdo vleče za seboj. Še enkrat se ozre nazaj.
DOKTOR FISCHER (dobrodušno) Zaprite vrata, no, kaj ste se pa zataknili?
MADDY Ta ženska ... tako znana mi je …
DOKTOR FISCHER Ah, kdo pa ne pozna Rudolpha.
MADDY (nič mu ni jasno) Rudolpha?
DOKTOR FISCHER (se spomni) Aja, seveda – njegov estradni nadimek … to je bil Rudolph Kleiner alias Bianca.
MADDY (presenečeno) Seveda! To je ona! (in zmedeno) Mislim ‘on’.
DOKTOR FISCHER Še bolj seksi je kot na televiziji, kaj.
MADDY (se zdaj zave, da je poželjivo gledal moškega – pravzaprav ne ve, kaj bi rekel) Lepo je … oblečen …
DOKTOR FISCHER Ja, to pa zna. Seveda tudi mi veliko pripomoremo k temu. In pravijo, da ima zelo oster jezik. Ta njena oddaja je gledana bolj kot moja.
MADDY (se nasmehne) Jaz sem pa mislil …
DOKTOR FISCHER Ja, ja, marsikdo tako misli. Sicer bo pa v kratkem uradno postal ženska. Na isti dan vaju imamo na sporedu. (nekoliko zaupno prišepne) Dobil bo eno lepo špranjico.
MADDY Kaj tudi to počnete?
DOKTOR FISCHER Seveda! Vam pokažem katalog?
MADDY Ne nikakor, ni treba …
DOKTOR FISCHER Vse sorte počnemo. Lepota je večen boj! In mi vas oborožimo, da greste tja ven in triumfirate! (vzneseno) Triumfirate!
MADDY (ima nekoliko slabo vest) Veste, jaz tega ne bi rabil, če ne bi bilo res ...
DOKTOR FISCHER (melje po svoje) Moj oče je bil eden pionirjev lepotne kirurgije v tej državi. Prvi je uvedel korekcijo vraščenih nohtov. Že zgodaj mi je pripovedoval, kako so v Indiji že 600 let pred našim štetjem izdelovali lončene nadomestke nosu, ki so jih takrat za kazen na veliko rezali. 600 pred našim štetjem! (ga ta podatek očitno navdušuje) S kožo s čela so jih pokrivali – brihtno, kaj? Ampak, da bomo moškim vstavljali maternice – tega niti on ne bi mogel predvidet. Veste, to je sedaj najbolj moderno.
MADDY (se počuti nekoliko neugodno ob tem) Aja …
DOKTOR FISCHER Pomislite, notranji organi sami prilagodijo prostor nanjo. (se mu vidi, da je to zanj res pravi čudež narave) To je, kot da bi kaj takega že pričakovali.
MADDY Ja. (pokima z glavo in nekaj reče, bolj da sploh kaj reče) Ljudje imamo radi spremembe.
DOKTOR FISCHER Srce ostane isto. Karakterja ne moremo zamenjati. Izvolite, sedite. (ga povabi)
MADDY (sede) Hvala.
DOKTOR FISCHER Ja, ta moj očka. Vsega nekaj let pred upokojitvijo pa je začel še homoseksualce operirat. Res je, na vse se prilagodimo – kot ti naši organi. No, dajva midva raje začet tisto, za kar sva se zbrala. (vzame v roke kartoteko, nato pogleda Maddyja) Maddox Logan, če se ne motim?
MADDY Kar Maddy mi recite.
DOKTOR FISCHER Prav, gospod Maddy. Saj vas poznam – uspešen športnik. (prodorno pogleda v Maddyja)
MADDY Upam, da še.
DOKTOR FISCHER Kar brez skrbi, brez skrbi. (se vrne h kartoteki in ležerno nasloni nazaj) Imeli ste torej kar čedno prometno – predrta ledvica, polomljena rebra, zdrobljena koleno, prelomljena stegnenica in ostala vam je ta grda brazgotina ...
MADDY V izložbo sem letel.
DOKTOR FISCHER Ja, steklo naredi svoje.
Maddy trpeče prikima.
DOKTOR FISCHER Ampak so vas lepo zakrpali. Danes torej greste domov ... Pa ne bi bilo bolje, če bi ostali v oskrbi, vsaj še toliko, da mi opravimo svoje?
MADDY (mu to ne diši preveč) Saj jutri pridem nazaj.
DOKTOR FISCHER No, saj vas razumem. Dom pogrešate. Gotovo vas bodo veseli. (gleda v kartoteko, bere in kima) Ja, ja ... ja ... najprej vam bodo na oddelku odstranili opornico, potem pa pridete sem. Vse je toliko lažje, ker vas praktično pripeljejo iz sosednjega trakta. Tam je kirurgija.
MADDY Vem, ja.
DOKTOR FISCHER Seveda, ja.
MADDY (nekoliko s strahom) Samo eno noč še prespim, so rekli.
DOKTOR FISCHER Brez skrbi, ne bomo vas mučili. Pri nas je to samo rutina. Lahko vidim to vašo reč? (vstane in stopi izza mize)
MADDY Seveda. (vstane)
DOKTOR FISCHER Semle, če stopite, prosim.
Maddy stopi k njemu in sleče hlače – vidimo le njegovo golo zadnjico. Doktor se skloni in pogleda brazgotino, nato Maddyja.
DOKTOR FISCHER Ste imeli pa srečo. Še malo, pa bi šel svaljek?
MADDY Svaljek?
DOKTOR FISCHER Saj veste – vaš veliki ponos, khm, khm … (si zakašlja v roko, kakor, da mu je nekoliko nerodno izrekati takšne besede) Brazgotina pa je res grda. Ste dolgo ležali?
MADDY Dva meseca.
DOKTOR FISCHER Aha, se spomnim iz časopisov – sredi končnice ste morali odnehat. Z vami bi bili prvaki.
MADDY (žalostno – gotovo je to že neštetokrat slišal) Ja … (nato zaskrbljeno, upajoč, da bo končno vsaj to moro odpravil) Pravite, brazgotina …?
DOKTOR FISCHER Brez skrbi, gladka bo kot dojenčkova ritka.
MADDY Imate doma dojenčka?
DOKTOR FISCHER Ne. Imam pa rad njihovo kožo.
MADDY Ženim se veste in ne bi rad …
DOKTOR FISCHER (se pošali) Madonca, saj se ne boste v kratkih hlačah! (se sam sebi zareži in gre za mizo, nato pomirjujoče ... ) Brez skrbi, do poroke bo kot kopalnica.
MADDY Lahko oblečem hlače? (si hoče potegniti hlače gor)
DOKTOR FISCHER (ga ustavi) Samo moment, malo vas še porišem.
Maddy ga vprašujoče pogleda.
DOKTOR FISCHER (v pojasnilo) Moram označit teren. (vzame iz mize flomaster, gre k Maddyju, počepne in začne zarisovati) To se bo v nekaj dneh spralo – brez skrbi.
Maddyju je neugodno – še posebej, ko si doktor pomaga še z drugo roko.
MADDY A ne gre drugače?
DOKTOR FISCHER Sprostite se, no – moram natančno označiti.
Enkrat na hitro potrka in že je notri sestra Zoe.
SESTRA ZOE Gospod Doktor?
Doktor sprva šine v zrak, kot da je počel nekaj nedovoljenega in tudi Maddyju je nerodno, a doktor hitro pokaže zadovoljstvo nad sestrino prisotnostjo.
DOKTOR FISCHER O, sestra Zoe – ravno prav. Bi tukaj malo prijeli, da lažje zarišem, prosim.
MADDY Ali je to res nujno potrebno? (mu zdaj pa res že ni več prav)
DOKTOR FISCHER Kaj se boste sramovali? V bolnici smo, ne pa v cerkvi. No, sicer pa jih je dandanes tam še najmanj sram kaj takega držat. Sestra ...
Ji namigne, ker je zaradi Maddyjeve pripombe ostala ob strani in čakala. Ona pristopi, se skloni in poprime. Iz Maddyjevega obraza je razvidno, kako mu to ne paše, a pač potrpi.
Doktor in sestra opravita svoje in se zravnata.
DOKTOR FISCHER (sestri) Kaj ste hoteli?
SESTRA ZOE Ta pacient ... (pogleda v kartoteko in prebere ime) Rudolph Kleiner – ne vem ali hoče zadržati svoj penis ali ga lahko pišemo v škart?
DOKTOR FISCHER Ali ni označeno? (ji pokuka preko roke v kartoteko)
SESTRA ZOE Ne.
MADDY Lahko oblečem hlače?
DOKTOR FISCHER Ja, vi kar. (mu namigne, nato sestri) Sem najbrž spregledal. (razmišlja) Mogoče bi ga želel kot spominek? Za vsak slučaj naj bo formalin pri roki.
SESTRA ZOE Še vedno ga lahko pred posegom vprašamo.
DOKTOR FISCHER No, pa dajte. (se strinja)
SESTRA ZOE Bom javila naprej, jaz sem od jutri na dopustu.
DOKTOR FISCHER Ja, seveda, sporočite prosim.
Sestra Zoe odide.
MADDY Je to vse?
DOKTOR FISCHER (mu prikima) Vse. Zaenkrat. Samo hormone vam še predpišem.
MADDY Kakšne hormone?
DOKTOR FISCHER Za lepše celjenje. Pojutrišnjem zjutraj se najprej javite na kirurgiji, potem vas bodo že oni spravili semle.
MADDY (ne da mu miru – še enkrat nemirno vpraša) A je to težek poseg?
DOKTOR FISCHER Sem vam rekel – rutina – čisti blitzkrieg, boste videli – še posebej, ker bo odprtina sveža. Nimate kaj skrbet. Saj nismo mesnica.
Se Doktor Fischer nasmehne svojemu pacientu in ta pomirjen njemu nazaj.
MADDY Hvala doktor.
Tema.
2. PRIZOR
Slačilnica športnega kluba
COACH, BOBBY, MADDY
Slačilnica športnega kluba je opremljena kot vsaka slačilnica športnega kluba – omarice, klopi, obešalniki, posterji, porisana tabla, vhod v tuše itd.
Bobby stoji pred odprto omarico in se oblači za trening. Coach je ob njem in mu ves v žaru na veliko kaže in razlaga.
COACH Glej, Pedersen, ti samo nakažeš v levo, samo nakažeš, potem pa sunkovito potegneš v desno. In komolec moraš imeti tu – tu, si razumel!
Se skloni v prežo in dvigne Bobbyjev komolec v višino svojega obraza. Ta zavija z očmi – najbrž mu Coach že neštetič razlaga te stvari. Coach to začuti.
COACH Si z mano Pedersen?
BOBBY Ja, Coach. (naveličano prikima)
COACH Mali, jaz ti življenje rešujem. Si videl, kaj se je zgodilo Loganu.
BOBBY Samo, on je imel prometno nesrečo.
COACH Pa, ja! O tem ti govorim!
Coach od izvrstnega prebliska kar poskoči in v žaru govora pljune sogovornika – ta se skrivoma obriše.
COACH To je kot prometna nesreča, ja – ko si v duelu … Ampak ti ne smeš pustit, da te ven režejo gasilci, moraš naprej, do konca, do svojega cilja, do zadetka, do zmage! Razumeš mali?
BOBBY Ja. (prikima) Izogniti se mu moram, vmes pa ga čimbolj poškodovat.
COACH Pa ja – bravo! Za to gre!
Ga, izredno zadovoljen z odgovorom, pljune in gre spet v prežo ter si ob obrazu namesti njegov komolec.
COACH Važno je, da, ko ga napičiš, zadeneš arkado, to svinjsko boli – če se mu vlije kri, pa itak čista zmaga. Pozabi na taktiko! Danes je šport samo nasilje ... nad telesom, nad umom … nad nasprotnikom, nad žogo, nad rekviziti – in če ne zmagamo ... (tukaj malo počaka, da bi njegova poanta čimbolj zadela) nad našimi zvestimi navijači! Pedersen – mi smo odgovorni! Odgovorni – do kluba, do navijačev, do sponzorjev ...!
Odprejo se vrata in tam stoji Maddy.
COACH Logan?
BOBBY (vesel, da ga vidi) Maddy!
COACH (poduhoviči, bolj da skrije ganjenost in zaskrbljenost) Glej ga, prekletega invalida!
MADDY (zašepa k njima) Coach, Bobby – fantje so rekli, da sta še tukaj. A imata individualnega? (se pošali)
COACH (se kar razjezi) Drek! Drek je vse skupaj! Ne me spominjat! Kaj je s to tvojo taco – boš celo življenje kripl?
MADDY Jutri mi dajo ven vijake, potem bomo pa videli.
COACH Gori so mi rekli, da lahko že z jesenjo računam nate.
MADDY Do takrat bom najbrž že nared.
COACH No, le glej, klicali so iz reprezentance.
MADDY (hlepeče) Res? To bi bilo super!
COACH Res, res. (mu prikima) Vrni se mali, rabimo te. (mračno se spomni) To končnico smo lepo zasrali brez tebe. Morali bi bit prvi.
BOBBY (hoče pomagat) Bomo pa v novi sezoni.
COACH (ga grobo ukine) Drži raje, Pedersen! Ti si moje največje razočaranje!
Bobby slabe vesti skloni glavo. Maddy se mu bodreče nasmehne. Coach nenadoma položi Maddyju roki na ramena in nepričakovano ganjeno reče ...
COACH Saj veš, kaj sem obljubil tvojemu staremu. (v glasu ima solze, potegne smrkelj) Ta klub ni bil nikoli prvak. Tudi midva s tvojim očetom sva morala takrat odnehat v končnici. Rad bi že enkrat to doživel, razumeš!
Ga strastno strese in se obrne proč, da si obriše oči. Maddy vprašujoče pogleda Bobbyja, češ, kaj je Coachu, a ta le skomigne z rameni, češ, tudi on nima pojma. Coach se odpravi iz slačilnice.
COACH (z drhtečim glasom) Grem delat ...
Pri vratih se ustavi in obrne. Na njem ni več niti sledi prejšnje ganjenosti.
COACH Ti je res skoraj utrgalo klobaso?
MADDY Res, res. (se mu nasmehne) Milimeter, Coach, milimeter in šlo bi vse premoženje.
COACH (si oddahne) Uf, hvala bogu. (pogled usmeri na Bobbyja) Si predstavljaš Pedersen? Milimeter in naš šampion bi bil baba. (zaničevanje se mu zariše čez obraz – nato nahruli Bobbyja) Potem bi imeli tukaj dve babi!
MADDY (se bolj pošali) A brez … ‘klobase’ ne bi mogel več igrati?
COACH (smrtno resno) Si nor! Lahko bi šel samo kroglo metat za Romunijo – kot en prekleti operiran transvestit! Fuj!
Za seboj zapre vrata. Maddy in Bobby se spogledata in prasneta v smeh.
MADDY Je spet pljuval?
BOBBY Celega me je zalil. (se obriše)
MADDY Ja, dandanes je šport še samo nasilje – (oponaša trenerja) nad telesom, nad umom, nad nasprotniki!
BOBBY Si ga prekinil, hvala bogu.
MADDY Kaj pa nasilje trenerja nad svojimi varovanci?
BOBBY (zdaj tudi on oponaša trenerja) Tega ni! So samo reve, ki ne znajo prenesti dobrega treninga! (mimogrede pljune Maddyja)
MADDY Pljunil si me! (se skozi smeh obriše)
BOBBY (mu vrže v obraz) Reva!
Znova se zakrohotata in objameta – prisrčno stisneta drug drugega na prsi.
MADDY Bobby …
BOBBY Maddy … stari moj … (se odmakne in premeri prijatelja od nog do glave)
MADDY (smeje) Kaj je?
BOBBY Shujšal si.
Maddy skomigne z glavo in rameni, češ, kaj morem. Sedeta na klop ob omaricah.
BOBBY Pogrešal sem te prijatelj.
MADDY Ja ... (vzdihne) Tudi jaz tebe. (se razgleda po slačilnici) Pa vse to ...
Bobby razumevajoče položi svojo roko na njegovo. Tako za trenutek obstaneta v času, ganljiv trenutek prijateljstva. Nato se izpustita – nekoliko nerodno jima je. Bobby prvi povzame …
BOBBY Staremu se meša brez tebe. Goni nas, kot da je to njegovo zadnje prvenstvo.
MADDY Saj bom nazaj za novo sezono.
BOBBY Kaj veš, to ni enostavna poškodba. Koliko šraufov imaš?
MADDY Eh, pustiva zdaj to. Ti povej raje, kako si, kako gre trening?
BOBBY Saj ti pravim – goni nas kot idiot in ves čas se spravlja name. Pravi, da sem čisto popustil, odkar te ni. Danes so te izpustili?
MADDY Ja. (prikima) Ampak grem še za dva dni nazaj.
BOBBY No, če boš do sezone nared, bo res super.
MADDY Ja – praktično samo prespim čez vikend. Pa brazgotino mi bodo spedenali. Zdaj je taka kot Grand Canyon.
BOBBY (se zareži) Kot Grand Canyon – ha, ha, ha! Morava se kaj dobit – pogrešam te tvoje fore.
MADDY Do poroke žal nič.
BOBBY (si ne more pomagat, da se mu nejevolja ne zariše čez obraz) Aja, to …
MADDY Menda ja prideš?
BOBBY Ja, nisem pozabil.
MADDY Moja priča si.
BOBBY Samantha ...
MADDY Kaj je z njo?
BOBBY Odkar si z njo, sva bila skupaj samo na treningih.
MADDY Saj veš, da me zdaj veliko bolj rabi, ko začenja igralsko kariero.
BOBBY Saj ni samo zdaj – že od vsega začetka je tako.
MADDY Kaj pa moj rojstni dan?
BOBBY Kakšen je to rojstni dan z brezalkoholnim pivom in tofu hamburgerji.
MADDY Ma, saj veš, da ne maram alkohola.
BOBBY Spremenil si se, odkar si z njo.
MADDY Daj, no, nič se nisem spremenil, samo malo sem se ... prilagodil.
BOBBY Saj ni edina vrhunska manekenka. Pa še ona je kriva ...
MADDY (ga slabe volje hitro prekine) Nočem govoriti o tem. (hitro da mračne misli na stran in prijatelja znova radostno objame okoli ramen) Stari, daj, razumi, jaz to žensko ljubim, vegetarijanka gor ali dol. Veliko mi pomeni, da jo osrečim. In veliko mi pomeni, da se vidva razumeta.
BOBBY Kaj pa ti ... si srečen?
MADDY Ko bom poročen bom najsrečnejši človek na svetu. Imela bova cel kup otrok in ko bo božič, si ne bomo kupovali daril – denar bomo zbrali in obdarovali otroke v sirotišnici.
BOBBY (se ponorčuje) Vau! Nisem vedel, da si tako newageovski. (nato tudi on prime prijatelja okrog ramen) Stari, če boš imel na poroki kotlete in pravi pir, bom tudi jaz najsrečnejši človek na svetu.
MADDY Velja!
BOBBY Velja!
Veselo udarita five.
MADDY Aja – pa še nekaj moram vedet. A bosta na poroki dva ali ...? Saj veš, zaradi razporeda.
BOBBY Piši zame dva.
MADDY O, še vedno sveže.
BOBBY Sva v sedmih nebesih, v sedmih nebesih! (se pretiravajoče poheca in z rokami zaprhuta kot nekakšen razposajeni angelček)
MADDY (ga prijateljsko pod rebra) No, le glej, da ne bom kmalu jaz komu priča!
BOBBY (nenadoma izbruhne, da ga kar požene s klopi) Eh, mater, kaka priča! Te babe se ne morem rešit!
MADDY A ni kot v sedmih nebesih?
BOBBY Bolj kot v ta zadnjem peklu. (nesrečno) Joj, Maddy, ta baba je vse nasprotno, kar sem mislil. Je posesivna, tiranska in egoistična! Ves čas me preverja, kje sem, kaj delam. Vse ve – kdaj končam trening, kdaj serjem, ščijem … me voha, če sem pil alkohol.
MADDY (zmaje z glavo) Ne bi si mislil, da je Sophie takšna.
BOBBY O, je, je – seveda je. Še hujša je.
MADDY Pa prekini madona!
BOBBY (mu zašepeče, kot da je ona kje tam in lahko sliši) Hoče, da neham trenirat.
Maddy ga začudeno gleda, ne more verjeti, kaj si prijatelj dovoli prenašati.
BOBBY (mu prikima) Ja. Si lahko misliš. (obupano) Ne vem več, kaj naj naredim!
MADDY Daj, no, Bobby! Kje je moj iznajdljivi prijatelj?! Ženske si menjaval bolj kot spodnje gate!
BOBBY Vse sem že poskusil. Izmislim si, da imam drugo, pa je že na okenski polici. In potem ji spet vse sorte obljubim, da ne skoči. In kako je ljubosumna! Mami me niti za rojstni dan ni smela poljubit. (pove osramočeno) Še udaril sem jo.
MADDY (tega ni pričakoval) Udaril si jo?
BOBBY (v stiski) Saj me je sram, a ni šlo drugače. Verjemi, Maddy, ni šlo. Itak me vsi postrani gledajo zaradi tega, ne me še ti ...
MADDY In – kako je reagirala?
BOBBY Pravi, da bosta ljubezen in spoštovanje že prišla nazaj sama po sebi.
MADDY Kaj za vraga si se sploh spečal s tako babo!
BOBBY Razvajala me je Maddy! Saj veš, kako me je razvajala. Že od prvega dne. Zdaj pa mi je vsak njen dotik prava muka in ko slišim njen glas, mi je, kot da bi me kdo z bičem oplazil.
MADDY Eh, daj no, stari, izmisli si kaj.
BOBBY Ja, kaj?
MADDY Kaj vem – kaj slabega o sebi.
BOBBY Kaj? Da sem peder ali kaj?
MADDY To, ja. Pa da si veliko mlajši v resnici, da imaš nezakonske otroke in to.
BOBBY (mu to nekoliko razjasni obraz) To ni slaba ideja ...
MADDY Da občuješ s psi in takšne. (pove bolj za šalo kot zares)
BOBBY (se razveseli, da kar švigne s klopi) Ja, to bi pa znalo ratat! Rekel ji bom, da obožujem ovce! Če bi lahko kakšna z nama živela.
MADDY Ni treba pretiravat Bobby.
BOBBY (vidi novo upanje) Super! To pa je nekaj! To bi pa šlo! Najbrž misli, da sem tista čisto ta prava partija zanjo – saj veš, mlad, uspešen športnik.
MADDY (se pošali) Uspešen?
BOBBY Ej, če se je res rešim, potem pa naredim taki žur, da bo v cajtengih! Mogoče bom pa v soboto res prišel sam.
MADDY Bomo vseeno za vsak slučaj pisali dve osebi.
BOBBY Ja – imam nagledano že eno novo. Super! (si zadovoljno mane roke, nato se spomni ... ) No, daj zdaj, pokaži!
MADDY Kaj?
BOBBY Ta tvoj Grand Canyon.
MADDY Joj, te res zanima? Ni ravno nekaj za gledat. (ne ve, če je to pametno)
BOBBY Rad bi videl, ker najbrž pretiravaš, kot vedno.
MADDY Pretiravam?! (ga to izzove, zato vstane) No, pa ti pokažem, da ne boš rekel, da ‘pretiravam’.
Maddy spusti hlače tako, da spet vidimo le njegovo zadnjico. Bobby se postavi predenj, da si ogleda.
BOBBY Uuu, grdo. To ti je ja moralo vse razcefrat, mater! Steklo, kaj – grdo, grdo ... (je pričakoval, da ne bo lepo za videt, a je vseeno presenečen)
MADDY Sem te opozoril. A brez skrbi, na plastiki mi bodo to spolirali – do poroke bo kot kopalnica.
BOBBY Če ne bi vedel, da si imel prometno, bi komot mislil, da je to od tofuja. Kdo ti bo delal?
MADDY Tisti neki Doktor Fischer, ki ima oddajo na teve.
BOBBY (se ga spomni) Aha – hud model, ja. Sem gledal. Ta še iz mozolja naredi joško.
MADDY Saj ti pravim ... še manj kot milimeter in bi šel celoten paket.
Odprejo se vrata – notri pogleda Coach.
COACH Kaj počneta?
Bobby in Maddy hitro skočita narazen, kot da so ju ujeli pri prepovedanem početju.
BOBBY (nerodno) Maddy mi je pokazal ...
COACH (stopi naprej in uživa v situaciji) Kaj sta si kazala?
MADDY Nisva Si – ampak sem Mu – kazal – Brazgotino.
COACH Pa saj nista več deset!
MADDY Saj si nisva ... (se hoče nekaj izgovorit, a seveda kaj hitro spozna, da ga Coach zafrkava) Eh, Coach! (zamahne z roko in se nasmehne)
COACH (smeje Maddyju) Zvečer pridem k vam in bom mami povedal, kaj sta počela.
BOBBY (se tudi nasmeji in poduhoviči) Dolgo že nisva.
COACH (ga nahruli) Pedersen, ti mali hinavski pacek! Ne vem, kaj imaš ti za duhovičit! Zgini že ven iz te smrdljive slačilnice in mi za začetek rukni petdeset sklec, da se oddolžiš soigralcem, ki te že pol ure čakajo na igrišču!
BOBBY (vstane in hoče nekaj reči) Coach ...
COACH (ne popušča) Ne ti mene zdaj po moji funkciji! Dvigni že to rit, ker če ti jo bom jaz, boš tudi ti rabil šivanje! Marš ven!
BOBBY Ja, že grem. Adijo Maddy – se vidiva po plastični. (in nato steče ven)
COACH (spačeno ponovi) ‘Se vidita po plastični’. (pozdravi Maddyja in gre) Adijo mali. Upam, da naslednjič ne boš več kripl. (izgine skozi vrata)
MADDY Jaz tudi ... Adijo Coach. (reče nekako melanholično za njim)
Obstane in se razgleda po slačilnici. Vzdihne. Pogreša ‘vse to’. Tema.
3. PRIZOR
Maddyjeva soba.
MADDY, SAMANTHA, MAMA
Soba mladega moškega, ki še vedno živi pri mami. Vse sorte ostankov otroštva in predmeti iz sedanjega življenja. Na steni njegov poster.
Maddy v pižami spi v postelji, ko odpre oči, je nekoliko iz sebe. Vstopita Mama in Samantha, ki nosi skodelico.
SAMANTHA (veselo) Vitaminski napitek za junaka!
MAMA Skupaj sva ti ga pripravili.
Sedeta vsaka na svojo stran postelje – Samantha odloži skodelico na omarico in ga poljubi. Maddy zasope, si obriše potno čelo in se nemirno presede.
SAMANTHA (zaskrbljeno) Kaj pa je?
MADDY (je še v svoji nočni mori) Sanjal sem, da si hotela obleko za 15 000 dolarjev.
SAMANTHA (se nasmeji) Za 15 000 dolarjev? Toliko cela poroka ne bo prišla.
MADDY (si zato oddahne) Vem, ja. (in se takoj spomni) Si dobila vlogo?
SAMANTHA Bojo poklicali.
MADDY (navdušeno) Veš kaj je to, da bi zaigrala ob Miku Strummerju – to je preboj v prvo ligo!
SAMANTHA Ne se zdaj obremenjevat s tem. (ga potreplja po roki in nato dlan obdrži na njegovi)
MAMA (svojo dlan položi na njegovo drugo dlan) Zlato punco imaš, Maddox, upam, da to veš. Samantha ti je z neba dana.
Se s snaho razumevajoče pogledata.
MADDY Zato jo pa ženim. (se obema nasmehne) To čisto zlato.
Maddy prime Samanthino dlan in jo nežno pogleda v oči, nato tako pogleda mamo. Začutimo trenutek povezanosti.
MADDY Vesel sem, da sta vedve ob meni in da končno lahko prespim doma.
SAMANTHA In da ti ni treba kupiti obleke za 15 000.
Z Maddyjem se temu nasmejita.
MAMA (zaskrbljeno) Ti je res bilo treba na trening?
MADDY Kako pa veš?
MAMA Albert mi je povedal.
MADDY Hja, Coach, ja. On mi je rekel, da sem invalid.
MAMA Gotovo se je šalil. Pa ti res ni bilo treba takoj iz bolnice tja.
MADDY Saj nisem res invalid, no! Malo sem jih šel pozdravit.
SAMANTHA Kaj pravi Bobby – prideta oba?
MADDY Ja. Še vedno mora biti z njo.
SAMANTHA ‘Mora biti’?
MADDY Ja, ‘mora’ – malo se mu je zakompliciralo. Ti bom potem ... (ji namigne, da ne more zaradi mame)
MAMA (a ta ima svoje misli) Revež, že jutri mora nazaj.
MADDY Mama, nehaj že ravnat z mano, kot da sem mali otrok.
MAMA Zame boš vedno moj otrok.
SAMANTHA (pomirjujoče) Mama, ne skrbite, to je praktično samo za en dan – gre za rutinski poseg, ta glavno je že mimo.
MAMA Kaj pa, če se kaj zakomplicira?
MADDY (zavije z očmi) Joj, mama ...
MAMA V bolnici se vedno kaj zakomplicira. Spomni se očka.
MADDY Očka je imel smolo.
MAMA Očka je imel whiskey.
Nastane nelagodna tišina. Samantha se hitro potrudi, da jo odpravi.
SAMANTHA Imam sliko obleke.
MADDY Vau! Daj pokaži!
MAMA Grem. (vstane)
SAMANTHA Mama Logan, kar ostanite, nič naju ne motite.
MAMA (milo pogleda Samantho) Hvala ljuba deklica, a moram pripraviti za obisk. Vama bo pa tudi pasalo bit malo sama. (se odpravi)
MADDY Mama. (jo ustavi)
MAMA Ja?
MADDY (strogo) A je Coach zdaj res vsak večer tukaj?
SAMANTHA (hoče omiliti Maddyjev ton, bolj potiho ga opozori) Maddy, no.
MAMA (stopi k postelji in resno pove sinu) Maddox, ti veš, da je Albert del družine. S tvojim očetom sta bila najboljša prijatelja.
MADDY (ljubosumno) Ampak prej ni hodil k nam.
MAMA To še nič ne pomeni. Brez skrbi sin – nikogar nočem gledati ob sebi, kako se stara, že sebe težko gledam.
Maddyju v trenutku postane žal svoje predrznosti.
MADDY (reče tiho – iskreno, iz srca) Oprosti, mama. Samo ... (išče besede) novo mi je vse skupaj. Saj se bom privadil.
MAMA Albert je dober človek. Vedno je skrbel zate kot za svojega in nikoli ni zameril očku.
MADDY (bi še razpravljal) To je res, ampak ...
SAMANTHA Pst. (mu položi prst na usta) Počivaj.
MAMA Spij napitek.
SAMANTHA (vzame skodelico in mu jo ponudi) Ja, Maddy – skupaj sva ga naredili.
Maddy kujavo vzame skodelico. Pije.
SAMANTHA No?
MADDY Dober je.
MAMA Me veseli. Skupaj sva ga naredili.
Mama odide. Maddy neha pit in poredno vpraša ...
MADDY Kaj sta napitek skupaj naredili?
SAMANTHA (ga žugavo pogleda, vzame skodelico in jo položi nazaj na omarico, nato nežno očitajoče) Maddy, tvoja mama rabi malo družbe. Jaz imam čez dan shootinge in potem še igro, le med vikendi sem utegnila kaj priti. Brez tebe je bila čisto zbegana.
MADDY (mu je žal prejšnje sitnobe) Ja, saj vem. Malo novo mi je vse skupaj – v bolnici pa mi tudi ni nič omenila.
SAMANTHA Ni te želela obremenjevati. Greva zdaj na lepe reči. (vstane in gre iz torbice vzet revijo)
MADDY (se privzdigne v postelji) Obleka!
SAMANTHA (se nasmeji njegovi vnemi) Ne vem, kaj si jo tako zelo želiš videt.
MADDY Hočem, da si najlepša!
SAMANTHA Pa ti veš, da to prinaša nesrečo.
MADDY Zraven tebe ni nesreče.
SAMANTHA (se nekaj spomni – najraje ne bi, a se zdi kot, da mora to povedat) Razen prometne ...
Oba obstaneta ... Nekaj neizrečenega za trenutek ostane v zraku – neka sled nelagodja. Samantha nenadoma zajoče. Revija ji zdrsne iz rok. Eno roko dvigne k obrazu, da bi se zaščitila pred jokom – obrne se stran.
SAMANTHA Oprosti ...
MADDY Glej, Sam, ne sekiraj se ... Vsakemu se lahko zgodi.
SAMANTHA A ne tako po neumnem.
MADDY Lahko bi ti skočila na obraz in bi bilo še slabše.
SAMANTHA Lahko bi umrl.
MADDY Lahko bi oba umrla. In še kdo. V bistvu sva imela srečo.
Bridko zajoče in se vrže v njegov objem.
SAMANTHA O, Maddy, zaradi tega ne morem spat!
Maddy jo nežno dvigne. Prime jo za lica, jo gleda v oči ...
MADDY Sam, pozabi. Zdaj je kar je. Jaz sem pozabil. Jaz ti itak nič ne zamerim. Tako je zgleda bilo usojeno. Tudi tista kobilica ni nič kriva. Kmalu bom okreval in kmalu bova poročena. In kmalu bova imela otroke. (jo izpusti)
SAMANTHA (si obriše solze in se mu ganjeno nasmehne) A bomo za božič zbrali denar in kupili darila za otroke v sirotišnici?
MADDY Ja, vso to newageovsko sranje bomo počeli.
SAMANTHA (se narejeno razjezi) Ti pacek! (in ga smeje nežno ‘natepe’)
MADDY (smeje) Še poročena nisva, pa me že tepe! (nato resneje in s pravo željo) Daj, zdaj pa pokaži!
SAMANTHA No, prav. Sam si boš kriv.
Vzame revijo in polista po njej, ko najde pravo stran, mu jo pokaže.
SAMANTHA Tole.
MADDY (mu je zelo všeč) U, ta je huda, ja! Kako je lepa! Kaj je to? Dior?! (je presenečen)
SAMANTHA (smeje) Seveda.
MADDY (že malo zaskrbljeno) Koliko pa ...
SAMANTHA (kar ona konča vprašanje) Stane? Ah ... (se dela brezbrižno) ... ne več kot 30 000.
MADDY 30 000? Zdaj vidim, da so bile moje sanje lepe.
SAMANTHA (se neha napravljati in se nasmeji njegovi zaskrbljenosti) Smotko – nič ne stane. Posodijo mi jo. Poslovna izmenjava.
MADDY Aja?
SAMANTHA Kaj ne vidiš kdo jo nosi?
MADDY (pozorneje pogleda v revijo) Ti ...?! Ja – pa res! (se nasmeji) Sploh se nisem zavzel. Kakšna si, komaj bi te prepoznal.
SAMANTHA Saj me nisi. A brez skrbi, na najini poroki bom čisto najina, samo najina. (se stisne k njemu) Taka, samo tvoja ... (se zateče pod njegovo ramo kot majhen ptiček)
MADDY Želel bi, da imaš razpuščene lase – to mi je tako lepo.
SAMANTHA Še kaj?
MADDY In podvezice.
SAMANTHA Vse zate.
Poljubita se. Potem Maddy odloži revijo in v neki novi brigi pogleda proč. Samantha to takoj začuti.
SAMANTHA Kaj pa je?
MADDY (slabe vesti) Saj bi ti jo jaz kupil, a odkar sem poškodovan, sem na pol plače, pa premij ni ...
SAMANTHA (ga prekine in nežno poboža) Saj vem ljubi, saj vem. Ampak kaj je to takega, glavno je, da začneva – vse ostalo bo prišlo samo po sebi. Zaenkrat je za vse poskrbljeno. Nobenih skrbi, samo odštevanje dni.
MADDY Nisem ti bil v nobeno pomoč.
SAMANTHA Ti samo čimprej okrevaj, da mi boš na poročno noč v pomoč.
Se strastno prižame k njemu in ga hoče zgrabiti za mednožje, česar se Maddy zelo ustraši.
MADDY (krikne) Ne! (in ji izbije roko)
SAMANTHA (vsa iz sebe) Aja, oprosti, čisto sem pozabila.
MADDY Ti oprosti – malo sem še ... alergičen tam.
SAMANTHA Ja, seveda, kakšna trola sem. Oprosti.
Samantha ga nežno poljubi na čelo. V tem vstopi mama.
MAMA Otroka ... ? (ji je neprijetno – drži plastično škatlo in ne ve, kaj bi z njo) Oprostita – nisem vedela, da ...
MADDY Mama, saj nič takega ne počneva.
MAMA (zmedeno) Ja, seveda ... saj nisem nič takega mislila.
SAMANTHA (vstane in smeje poduhoviči) Prehitro je še za tisto – šparava za poročno noč.
MAMA No, saj ne rabim vsega vedet. Potrkati bi morala ... Tule ... (položi škatlo na nočno omarico ob postelji) Čistilne robčke sem ti prinesla, ker si rekel, da se še ne smeš umivati ... tam.
Ji je nerodno. Za hip tudi mladima – prešerno se spogledata. Maddy pohiti z besedo, da pomaga mami iz zadrege.
MADDY Mama, hočeš videt Samanthino poročno obleko – Diorjeva je?
MAMA Bom potem, zdaj imam mast na štedilniku. Hotela sem vprašat ali bosta vidva tudi prežganke? Delam jih za Alberta.
MADDY Meni ni, mama. Boš ti Samantha?
SAMANTHA Rade volje bi, a moram zdaj nazaj. Samo oglasila sem se. (pove Maddyju) Zvečer imam studio. Če ne bom preveč utrujena, se še enkrat oglasim. Drugače pa se vidiva v bolnici. (ga poljubi)
MADDY Po operaciji.
SAMANTHA Po operaciji? Saj niti operacija ni.
MADDY Rutinski poseg. Na poroki bom že plesal. (malo zamiga)
SAMANTHA Le glej – te držim za besedo.
Mu hudomušno zabiča in se odpravi.
SAMANTHA (poljubi mamo na lice) Adijo mama, pazite mi ga.
MAMA Adijo Samantha. Brez skrbi. Ti pazi na cesti. (nežno vzame njene roke v svoje in jih za trenutek podrži)
MADDY (se spomni) Kaj pa revija?
SAMANTHA Tebi sem jo prinesla. (se vihravo odpravi in se na vratih še ustavi, da pomaha) Čao! (in že je ni več)
MADDY (norčavo za njo) Čao!
MAMA No, Maddy, ne norčuj se. (mu gre popravit odejo)
MADDY Joj, mama, hecam se.
MAMA (občudujoče) Ta punca ima energije.
MADDY Mama?
MAMA Ja?
MADDY A ima Coach rad tvoje prežganke?
MAMA Pravi da.
MADDY A se bosta poročila?
MAMA Maddox, ne sprašuj neumnosti.
MADDY (se nasmeji) Lahko bi imeli dvojno poroko.
MAMA Joj, Maddox, glej, da boš svojo izpeljal tako, kot treba.
MADDY Kako to misliš?
MAMA Lahko se kaj zakomplicira.
MADDY Daj, no, mama, s tem svojim kompliciranjem! Nič se nima za komplicirat. Življenje je lepo.
Položi si roke pod glavo in se ves zadovoljen zazre v strop.
Mama si neha dajati opravka s posteljnino. Zravna se in gleda sina. Nato se zdrzne in povoha v zrak.
MAMA No, zdaj pa se mi je mast zažgala.
MADDY (pogleda mamo) No, pa se ti je nekaj zakompliciralo.
Zastor.
