Jordi Kan ni vedel, kaj je bilo krivo – vprašanje ali dolga leta skupnega življenja –, da sta se njegova starša skoraj identično odzvala. Mami je pero zastalo sredi besede, očetu nož sredi hlebca. Njune oči so se za nekaj trenutkov srečale. Oče je nadaljeval z rezanjem kruha, mama pa je zaprla pero.
»Alisa?«
»Alisa,« je ponovil Jordi.
Oče si je glasno očistil grlo, mama je rekla nekaj zelo nenavadnega. »No, dobro, odvezujem naju molka, ampak samo za nocoj.« Naslonila se je nazaj in kar se da ravnodušno nadaljevala:
»Alisa je bila … kako naj rečem … ženska tvojega očeta, preden se je poročil z mano.«
»Si ji ga speljala?«
»Speljala?!« je zarohnel oče, dvignil nož in ga uperil v sina.
»Srečal si jo,« je rekla mama s takim glasom, da je Jordija zmrazilo.
Jordijeva mati je imela visok čin v policiji. S petindevedesetimi odstotki rešenih primerov si ga je tudi zaslužila. Jordiju je počasi postajalo jasno, kako je dosegala svoje rezultate.
»Kako veš?«
»Ker bi taka hudobija lahko prišla samo iz njenih ust.«
Oče je nekaj zamomljal.
»Ne govori, da ni bila zlobna,« mu je zabrusila mama. »Ti si vedno videla samo njen lepi obraz. Bila pa je hudobna kača in očitno se z leti ni spremenila.«
Oče je odločno zložil kose kruha v košarico in jo z glasnim tleskom prestavil na servirni voziček. Kmalu se jim bodo pridružili še Jordijev brat in sestra ter mlada tujka, hči materinega nekdanjega sodelavca.
Oče je stopil materi za hrbet. Kadar je uprl roke v bok, je bil videti še bolj gromozanski. Visok skoraj dva metra in s širokimi rameni je bil prav zastrašujoč.
Čeprav je bil kar precej let starejši od žene, se jima je uspelo po nekem čudežu zelo lepo skupaj postarati. Oče je sedaj zgledal kot materin vrstnik.
»Kaj ti je še rekla? Da sem jo tepel, mogoče?«
Ljudje so pogosto mislili, da je življenje z (zdaj upokojenim) generalom Sandžajem Kanom pekel. Kadeti in podčastniki so se ga bali. Na vadišču in na manevrih je bil njihova nočna in dnevna mora. Kričal in preklinjal je včasih tako glasno, da se ga je slišalo v šolo, ki so jo obiskovali njegovi trije otroci. Doma … je bila pa druga zgodba. Ženo je oboževal do nezavesti in otroke bi verjetno neznansko razvadil, če mi prej omenjena tega ne bi preprečila. Doma so kričali žena in otroci.
»Da … sta se videvala tudi potem, ko si bil že poročen z mamo,« je previdno rekel Jordi.
Mama se je obrnila k očetu in hladno rekla: »Sandžu, si mi kaj zamolčal?«
General je zaripnil. Dvignil je prst in ga usmeril v sina. Roka se mu je rahlo tresla. Vendar karkoli je že mislil povedati, ni prišlo iz njega. Sedel je poleg žene in tiho, a trdo rekel:
»Jaz sem monogamist. Vedno sem bil samo z eno žensko naenkrat. Vedno. Odkar sem s tvojo mamo, sem samo z njo, z nobeno drugo. Ko sem bil z Aliso, sem bil samo z njo. Pred tem je bila še neka druga …«
Mama je položila dlan na njegovo laket in mu naslonila glavo na ramo.
»Tega mi nisi še nikoli povedal, ljubi. Kako prisrčno.«
General je nekaj zamomljal in jo poljubil na kratke sive lase. Vstal je in se vrnil k štedilniku.
»Ko sem spoznal tvojo mamo, sem bil z Aliso. In tvoja mama je imela drugega moškega …«
»Vendar ne v tistem trenutku …«
»Hočem reči, da nisva bila skupaj.«
Mama je skomignila z rameni in zbrala papirje, ki so ležali razprostrti po mizi.
»Tvoja mama je odšla s tistim drugim moškim …«
»Imel je ime …«
»Prosim, ženska, ne prekinjaj me.«
Policijska načelnica Jehudit Molinari (poročena Kan) je vstala in papirje odnesla v spalnico. »Ime mu je bilo Kaspar,« je še navrgla preko rame.
»Ja, ja! « je zaklical za njo general. »Tvoje mama je odšla s tem moškim … s Kasparjem … in nisem je videl pet let. Nekega dne pa se je prikazala na vadišču …«
»Pozabil si povedati, da te je Alisa pol leta pred tem zapustila,« sta zaslišala iz spalnice.
»Res je, Alise takrat ni bilo več na sceni. In Kaspar je par let pred tem umrl. Tvoja mama je stala na vadišču, podobna kosu prežvečene goveje kože. Potem mi je pol ure jokala v naročju …«
» … in nato me je tvoj mučeniški oče odpeljal domov,« se je Jehudit prikazala iz spalnice, »mi skuhal večerjo in naslednji dan sva bila že poročena.«
»Zelo verjetno sva tisto noč tudi spočela tvojega brata,« je dodal general.
Jordi ju je gledal z odprtimi usti. Pripovedovala sta mu stvari, ki jih malo otrok želi slišati o svojih starših. Nenadoma se je zavedel, da mama stoji v očetovem objemu, on pa jo gleda kot zadnji kozarec vode v puščavi.
»Mislim, da mi bo kar slabo,« je Jordi zadavljeno spravil iz sebe
Mama ga je strogo pogledala. »Vprašal si in midva sva ti povedala.«
»Hotel sem samo vedeti, kdo je bila Alisa.«
Jehudit je predenj postavila šest krožnikov.
»Bodi koristen. Kaj ti je kača še rekla?«
Jordi se je lotil pripravljanja mize.
»Da sem podoben očetu (general je glasno prhnil) in če ne bi bilo očeta strah za kariero, bi bil lahko njen sin.«
»A tako?« je Jehudit dvignila obrvi.
»Malo verjetno,« je zarohnel general. Postavil je košarico s kruhom na mizo in sedel na svoje mesto.
»Glej … Bila je vojna in živeli smo iz dneva v dan. Dobro se mi je zdelo, da me je čakala ženska, ko sem se vrnil z naloge. Vedel sem, da je imela Alisa tudi druge moške. Potem … je bilo vojne konec. Želel sem podreti šotor in postaviti nekaj s temelji, me razumeš?«
Jordi je pokimal. Pogledal je mamo. Oči so se ji svetile.
»Alisa … njej to ni ustrezalo. Mir ji ni ustrezal. Ne vem, kako bi to drugače rekel. Nenadoma se ji je zazdelo, da jo omejujem. In je odšla.«
»Pa mama?«
Jehudit je stopila možu za hrbet in mu položila dlani na ramena.
»Ko sem jo zasnubil, je rekla ‘ja’.«
»Pa ne takoj.«
»No, imela je nekaj pomislekov.«
»Torej se nista poročila iz ljubezni.«
General in žena sta se spogledala in nasmehnila.
»Neee, poročila sva se zaradi seksa,« se je zasmejala Jehudit.
»Zelo dobrega seksa,« je dodal general.
Jordi je začutil, kako se mu vžigajo ušesa.
»Prosim, ne spuščajta se v podrobnosti.«
»Ne bodi zdaj sramežljiv. Ti si začel,« ga je okaral oče.
»Tvoj oče mi je ponudil dom in pravo posteljo. In pokojnino, če se mu kaj zgodi. Takrat razen zdelanega terenca, tistega, kar sem imela na sebi, enih rezervnih spodnjih hlač in srajce nisem imela ničesar.«
»Jaz pa sem dobil sladko, vročo, voljno žensko luknjo.«
Jordiju je res postalo slabo.
»Kasneje se je izkazalo, da je tvoja mama salamensko dobra družba za izlete v puščavo.«
»In da je tvoj oče dober še pri čem drugem, ne samo v postelji.«
Jordi je zastokal.
»Kar se tiče Alise,« je nadaljeval general. »Vrnila se je … kdaj?«
Jehudit je pogledala v strop. »Harun je imel malo več kot štiri leta, Zulejka se je ravno dobro naučila hoditi …«
» … ti pa si bil že šest mesecev v maminem trebuhu. Pojavila se je na naših vratih, ko sem bil na manevrih. Tvojo mamo je na smrt prestrašila. Sploh si mi ni upala povedati, da jo je videla. Potem pa se je zlodej prikazal v moji pisarni. In veš, kaj si je ženšče drznilo vprašati? ‘Kaj ti je dala takega, česar ti jaz ne bi mogla?’«
Štedilnik je zapiskal.
»Kolač,« je zavzdihnila Jehudit. Poljubila ja moža na redke sive lase in odšla v kuhinjo.
»Nikar tega ne pravi bratu in sestri,« je Sandžaj požugal sinu.
»Harunu gotovo ne bom,« je zmajal z glavo Jordi.
»Edino prav. In še nekaj – Alisa. Nikoli več nočem slišati njenega imena. Jasno?«
»Ne zanima naju več, kje in kdaj si jo videl in kaj ti je rekla,« je pristavila svoje še Jehudit. »Mater, sem jezna nanjo. Samo naj se pazi, če jo srečam.«
Obrnila je pekač okoli in biskvit je z mehkim tleskom padel na pladenj.
