Pesem si, ki z besom razpihuje
svoja prostranstva.
Roža čudodelna posajena v puščavi.
Notranji zemljevid, ki nezadržno cefra
anatomijo zvoka.
Celota, ki ji ne more uiti moja
pregnana beduinska duša.
Peščeno vesolje, morje mehke otožnosti,
odtisi otroških stopal,
in veter, ki jemlje dih
vsaki besedi izgovorjeni
v nezadržnem siju speče slepote.
DATELJNI
Sladki sadeži
pripravljeni za mojstrski užitek
fotografskih izbrancev.
Sveži, topli in nedotaknjeni.
Od razkošne svetlobe.
Presvetljeni od znotraj,
Kot površina gladkega jezera,
ujeta v svojem podzemlju
ukročenih vulkanskih izbruhov.
BISERI
Rada bi imela bisere,
vlažnega sija,
ki bi krasili vrat,
kakor ogrlica smrti
polna električnih impulzov
in neskončnih napetosti
pritajenih zvezd.
VODA
Sanjam o strašnem objemu vode,
ki neskončno
odpira in zapira
moje pretočno
vetrovno srce.
Na brisanem prostoru
prostranega polja
jemlješ zadnji dih
deževnih kapelj.
Ujeta v večno plimovanje
ponavljaš
smrtni ris
Saturnovega prstana.
