NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI DIJAŠKI ESEJ NA TEMO »ISTRA V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI«
Natečaj
ODDELKA ZA SLOVENISTIKO FAKULTETE ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER ZA NAJBOLJŠI DIJAŠKI ESEJ NA TEMO
»Istra v slovenski književnosti«
Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper na Univerzi na Primorskem (UP FHŠ) razpisuje natečaj za najboljši izvirni esej na temo »Istra v slovenski književnosti«.
Avtor lahko obravnava bodisi literarna dela Marjana Tomšiča bodisi druga literarna dela, ki so nastala na področju Istre oziroma je Istra v njih prisotna kot motiv, tema ali s svojimi jezikovnimi plastmi. Esejska obravnava se lahko osredotoča bodisi na književni, jezikoslovni ali širši kulturni vidik. Besedilo naj bo napisano v slovenščini. Dolžina eseja naj ne presega 12.000 znakov s presledki. Prispevki naj bodo oddani v natisnjeni obliki.
Najboljši esej bo na podlagi izvirnosti, poglobljenosti in poznavanja predstavljene tematike izbrala komisija v sestavi prof. Jasna Čebron, doc. dr. Simona Bergoč in doc. dr. Marcello Potocco. Avtor/ica bo povabljen/a k predstavitvi na simpoziju o Marjanu Tomšiču, ki bo potekal 23. novembra 2010 v okviru Dnevov humanistike na Fakulteti za humanistične študije Koper, prav tako bo objavljen v digitalni publikaciji s prispevki s simpozija.
Udeleženci lahko sodelujejo samo z izvirnimi esejskimi besedili, ki so napisana samostojno ali pod mentorstvom srednješolskih učiteljev. Na natečaju lahko sodelujejo vsi dijaki, vpisani v veljavni srednješolski program.
Avtor s poslanim delom dovoljuje svojo objavo v digitalni publikaciji in se strinja, da je njegov prispevek v digitalni publikaciji lahko krajevno in časovno neomejeno reproduciran in distribuiran. Rokopisov ne vračamo.
Rok za oddajo izdelkov je 30. april 2010.
Besedila pošljite na naslov:
Fakulteta za humanistične študije Koper,
Oddelek za slovenistiko
Titov trg 5
6000 Koper
s pripisom: za natečaj „Marjan Tomšič“.
Besedilo naj bo označeno s šifro, v zaprti kuverti pošljite tudi svoje podatke: ime, priimek in šifro, ki ste jo uporabili za podpis prispevka; naslov, telefonsko številko, e-pošto ter podatke o šolanju/izobrazbi.
Nagrada za zmagovalni esej bo povabilo k nastopu na simpoziju in k objavi v digitalni strokovni publikaciji ter presenečenje v obliki knjižne nagrade. Drugo- in tretjeuvrščeni esej bosta nagrajena s knjižnimi nagradami. Vse nagrade bomo podelili na simpoziju.
V letu 2009 je Marjan Tomšič praznoval 70-letnico, saj je bil rojen leta 1939 v Račah pri Mariboru. Študiral je slavistiko v Ljubljani, že več desetletij pa živi in ustvarja v Slovenski Istri. Njegov bogat literarni opus obsega kratko in daljšo prozo za odrasle in mladino, radijske igre in dramska besedila ter satire in humoreske.
Še posebej prepoznaven je po t. i. »istrskem ciklu«, s katerim je na slovenski literarni zemljevid z močnimi in intenzivnimi potezami začrtal do tedaj v slovenski književnosti in literarni vedi malo znano istrsko literarno pokrajino. Regionalna pripadnost novel in romanov, ki so motivno-tematsko in dogajalno umeščeni v fizični in duhovni prostor podeželskega zaledja slovenske Obale, je razvidna že iz naslovov kratke proze: Olive in sol (1983), Kažuni (1990), Glavo gor, uha dol (1993), Vruja (1994), in romanov: Šavrinke (1986), Oštrigeca (1991) in Zrno od frmentona (1993). V teh delih se s folklornimi in fantastičnimi primesmi loteva pripovedovanja o življenju istrskih posameznikov v polpreteklem času – literarizira pojav istrskih pótovk, t. i. »Šavrink«, žensk, ki so v Trstu prodajale jajca in različne kmetijske pridelke, in vaških posebnežev, ljudskih zdravilcev, t. i. krstnikov, ki so imeli posebne sposobnosti.
Marjan Tomšič se z deli o Slovenski Istri umešča v tisti žlahtni niz slovenskih pripovednikov, ki so slovenski javnosti z literaturo predstavili slovenske primorske obrobne pokrajine, kamor nedvomno sodi tudi Ciril Kosmač (1910–1980), ki je prav tako del svojega življenja preživel na Obali, njegovo, tudi okroglo obletnico, 100-letnico rojstva, pa praznujemo letos.
Še več informacij o literarni ustvarjalnosti Marjana Tomšiča je dosegljivih na spodnjih spletnih virih.
