Idilika je končana,
samoodpoved.
Na progi leži
vitko dekle.
Vlakovna linija
se ne ustavi.
Razklano upanje.
IZMIKANJE
Izmika se voda
v črne globine
in pridušen jok
čutne kemije.
PARK
Nestrpno čakajoč somrak,
na klopeh živahno razodetje,
park je služil za spočetje.
Zdaj mamice z vozički,
otroci narave, časa in razmer.
Ter Parka – boginja rojstev,
pije lipov čaj, čaka na poletje
SOMRAK
polegava dan
ovija se v medloto
skozi lino poeta
spokojno je zamrenjeno nebo
v somračju bližina
snidenja s temo
