V brezbesedju rokovanj
je nekaj pošumelo.
V mimogledu črnih oči,
je tiho zaihtelo.
Dan se prevesil v noč,
v omotične je sanje,
nič veselja, ne spokoja
ni prinesel vanje.
Samo praznino, votel nič,
meglen spomin na neke čase,
ki so odšli.
Spet in spet
se kot kragulj, željan krvi,
zakljujem vase.
JESEN
Baročna krila jeseni.
V zlate gube oviti vrhovi.
Prvi vetrovi.
Šumeče listje otvarja jesenski ples.
Čas se resni.
Že jutri bo bela nevesta
popila sokove poznim cveticam
in bodo v mrakoben dan
samo še okna sejala
zlate pramene.
RIBNIK
Zrcalim misli v tolmunu
ob robu gozda.
kjer se drevesa klanjajo
odblesku oblakov
na divjih nebesnih poteh,
kjer je svoboda brezpogojna
in nihče ne razume ujetosti
v plitvo kotanjo postanega ribnika.
