slutnja smrti pravi Srečko
slutnja življenja pravim jaz
in se zmotim
da mi obraz pordeči od sramu
JUTRO
zjutraj je najlepše,
ko nafilam vase vonj kave,
ko mi jutranja megla cefra misli,
ko možgani otrdijo od mraza,
ko lačni krokar meče oreh ob tla,
da začutim udarec
na dnu medenice,
ko se jadrajoč skozi mrzel zrak
sonči poslednji jesenski list,
ko na vrhu streh ždijo dimniki
in se jim blazno fajn zdi,
da po njih tacajo golobi.
in zdaj se mi zdi
primerno, da končno
že rečem
dobro jutro.
RADA BI ...
... Rada bi se počutila varno
V svoji koži
Navpično
V svoji pesti
Vodoravno na
Tvojem telesu
V svoji špranji na
Vrhu vročega ledenika
Zažgi vse moje
Sanje misli besede
Polij me s
Toplo vodo da
Se stopim kot
Sladoled na vročem
Junijskem soncu ko
Se bog igra z vžigalicami jih
Meče vse naokoli in
Eno pusti goreti da
Mi koža zacvrči od
Tvojega rjavega pogleda
Navpično gre
Moja misel
Vodoravno teče
Tvoja beseda
Se križata
Poljubita in
Rodita nove kapljice mlečnega
Sladoleda misel
Sanje beseda
Polite od ognjene
Strasti božjega vzklika
Poljuba tvojega
Zadnja sladoledna kapljica
Pokaplja moj vrh
Ledenika amen
JUTRANJA DEŽEVNA MEDITACIJA
na avtobusu
ko ti nekdo s črtasto majico
posiljuje zaspane z
jutranjimi mačicami obarvane
oči ko
razmišljaš o prvi ljubezni
dnevnem redu
njenem toplem poljubu
smislu življenja
včerajšnjem neuspelem zmenku
dežuje
in ti bi se najraje vozil in vozil
ter premleval eno in isto:
zakaj se zgodbe nikoli ne
končajo srečno
in nato mi človek na moji
desni reče:
izgubljen moraš biti da
najdeš tisto kar ni
mogoče najti
ŽELIM SE ...
želim se razpočiti
razpočnica
iz ust mi mezi dvojina
dvojnica
želim dajati in spreminjati
kaj naj z glagoli
vedno so se mi zdeli
neokretni in grobi
da bi si razdvojila
srce na njih
srčnica
odvijam mavrico ki se
je namavričila na moje misli
zdaj lažje diham
pljučnica
na mojem jeziku pesem
kot vez med mano in svetom
srečnica
NAJBOLJŠE STVARI V ŽIVLJENJU SO ZASTONJ
V nekem drugem času sem
bila verjetno narisana z
barvico, ki pušča mavrico
po zelenem listu
pa so me potem, ko
sem že zbledela,
pozabili zbrisati,
zdaj sem samo na pol
rdeča in na pol rumena,
vmes pa malo lisasta,
a vendar sem najlepša v
črno-beli tehniki.
Jočem in dišim
po rumenih bonbonih, saj
veš -
zvijajoče,
oči trpeče,
ko jočeš brez vzroka
in se
pozabiš skriti v
svojo lupino ...
Na moje mačkaste misli
pa dežuje.
* * *
na noževi konici
sem doživela razsvetljenje
prerezala si bom žilo
in našla boga
ROJSTVO POEZIJE
krvavim iz
notranjih por
bližin
imen
v obraz mi pljuva
potrpljenje kot da ni še
pravi čas za
jagode
misli
poezijo
potem odložim misel
in jo zavijem v rožnat papir
da ne prepušča
sladkosti
naj dozoreva
da mi bo v nekem
točno pravem trenutku
padla na oči
in se mi naslednji dan
nasesala na vrat ter
trgala poro za poro
se potila
in rasla
KER SI MI VZEL DEL MOJEGA ŽIVLJENJA
Danes si vzel del mojega življenja
Se skril vanj
In mi iz globin poslal velik moker poljub
Kdo bo zdaj meni sodil
Ko sem
Takole
Naga
Brez svojega življenja
Prikovana na mrzli kamen
Ko se steklo razpoči
Ti ostanejo le črepinje
Si modroval včeraj
Ko sem od jeze vrgla kozarec z
Rdečim vinom v belo steno
Tik zraven tvoje glave je rdečina
Spolzela po tleh
Tekla mimo mojih nog
V globino kjer
Leži najin nerojen otrok
In kup mojih starih šalov
Ki sem jih spletla
Zate
Dragi
No zdaj pa mene zebe
Na tem mrzlem kamnu
Ker si mi vzel del mojega življenja
