Nikoli nisem čutila
Dežja na golem telesu
Ki bi izpiral strast
In pokrival goloto
Dokler nisi prodrl vame
In me naredil za novo celoto
Med kriki
In kapljami
Ki zalivajo grlo
Ko sredi mahu
In bukovih listov
Segaš vame
Daleč bolj globoko
Od zmožnosti telesa
DRUGIČ
In zdaj dežuje.
Kaplje se razletijo
Na drobce
Ob udarjanju
Na ritem
Telesa mojega,
Ki je tvoje,
Ki je nikogarjšnje
Ušesa so zalita
Z melodijo
Naraslih vodotokov
Najinih sokov
In stokov.
TRETJIČ
Debele kaplje
Se odbijajo z gladke kože
Pobrišem jo
In grem mimo spomina
Na usodnost tega dežja
Brišem kaplje
Skupaj s solzami
Za vekami
Moje srce raznaša
Daven spomin
Na globino tvojih ust
Ki so srkale te solze
Sol zemlje
Skupaj z roso jutra
Daleč od noči
Ki sva jo ukradla sestri večnosti
In zaklenila
Globoko v to srce
Ah blažena norost
Kako si daleč!
Kako ljubim dež
Ki izpira solze
In zakriva rano
Srca mojega
Sol zemlje
Odnaša v veliko morje
Razumevanja.
STOTIČ
Nisi sanjal z mano.
In nisi spil
Črne brozge
Ko je zmanjkalo mleka.
Narasle vodotoke
Je požirala noč,
Zeleno listje
Je trepetalo
V ritmu tvojega telesa.
Obriši svoje želje.
Odidi brez hotenja.
Ne prenašam več želja.
Nisi tujec v jutru,
Pa vendar,
Odidi neslišno
Brez želje
Da bi bil kaj več.
STO IN ENAJSTIČ
Mavrica
Nad oblačnim nebom
Zariše svoj obok
V barve
Potopi
Mojo slino
In izriše nov slavolok
Na bradavici moje dojke
Odsev sonca zablešči
V mojih očeh
Topel lesk
Bližine noči
V trebuhu začutim
Tvoje korake
Preden jih slišim
Odstrem okno
Za izpran zrak
Do svoje globine
Neslišno te čakam
Zapiram svoj lesk
V trepetanju zraka
Slišim daljavo
Svetlečih nebes.
