prišla si.
Prišla si, ko sem
oči s polkni sna pokrila.
Dolgo si na ta večer čakala,
ker prej te nisem poznala.
Sva skupaj sedeli?!
… se nisva sporazumeli.
Iz šepetanja si se predramila,
mi pozno v noč
z verzi kot zvezda svetila.
Ne spodobi se,
da te sprašujem.
Gledam za teboj,
ko nebo te použije.
NEDELJA ODHODA
ko v zraku zapleše praznični vonj.
Splazi se vame,
da začutim kako se suši samota.
Iz rok vzame zadnji košček.
Solza v strahu prebije opno.
Njena moč pri temenu odkrije izvir.
Spuščajo se počasi, do prstov na nogah.
Premakne se srce.
Odprem oči.
RIŠEM SANJE
Rišem najine sanje na mehko blazino
potiskano z drobnimi zvezdicami,
ki v sanje z nama zvečer odhitijo.
Veke na očeh se utrujene umirijo,
odpeljejo naju v pravljični svet.
Sanje usmerjava v energijo.
Iz ust šepetanje do najinih src,
čuti srkajo čarobne besede
na obrazu zasije rosna mladost.
Poljubi zaplešejo najlepšo melodijo.
Blazinice prstov po telesu drsijo
rišejo znane oblike potez.
Začutijo v valovanju balzam, harmonijo.
Z objemom vse niti oživijo,
zazvenijo v ljubezenski ples.
