En sam dotik zvezd,
en sam dotik prelestnih noš,
dotik njega in nje,
njunih skritih solz,
je folklora,
ples črnih in rumenih.
rdečih in zelenih
omreženih src.
LJUDSKI PLES
Z omrtvičeno roko
pomaham mračnosti jutra,
s pahljačo pahljam vonj
po smrti proti zalivu.
Jata labodov tam odstranjuje
mahovitost lagune.
Skozi otopele možgane
življenje spet svetlika
kot žarek izza oblakov,
hotenja po miru.
OVCE
S paše v hribih so me
premestili v lutkovno gledališče.
Zabavali so me do solz.
Nisem se vrnila v stajo,
postala sem lutka v ovčji
koži, s kito na glavi,
pometala je prah po odra.
Igrala sem vloge
plahe ovce.
Ko je zapadel visok sneg,
sem se zakopala v perušinko,
se oddaljila gledališču in
lutkam in sprehodom po
spolzkem ledišču.
Naj mi oprostijo,
pišem prošnjo za samostan.
