MIDVA, MOJ MEDO IN JAZ

KAPLJA

po žlebu
leze
mimo
okna

po strehi
jih brez
števila
hiti

midva
z medom
pa sva tako
žalostna

sonca ni
s sivega
temnega
neba

BEL OBLAČEK

midva
si bova
našla
bel oblaček

ta bo na
nebu za
naju
plaval

kaj bi
s temnim
oblakom
ta se prehitro
sprazni

ne, moj
tedibir
Rudolf

JAGODA

v rokah
držim
kozarec
jagodovega
soka

ga grejem
z rokami
in srkam
počasi

komaj
je pomlad
kot da
čakam
da zrase
pravi
sadež
v naravi
da ga
utrgam

SLABOST

kdo bo
naštudiral
najino
službico
medo?

da bo
imelo
najino
življenje
smisel

ta čas
pa kdo
bo izračunal
kako
dolgo
sveti
svečka
da bova
dobila
navdih

oboje
je nujno
potrebno,
ne, moj
prijatelj

MRAK

ni ideje
za pesem
ne za
učenje
prometnih
znakov

je samo
prelaganje
predmetov
posode
z enega
prostora
na drugi

in tudi
vreme
oblači
mrk

SIVINA

pred
seboj
preganjam
sivino
in mrčes
da bi
prišla
do metuljev
in svojega
neba

SKLOPKA

sklopka
kokodaka
pritisni
me do znaka

še stokrat
če bo treba
do znaka
nebodigatreba

RITKE

pomlad
je vzcvetela
vzbrstela

zvončki
telohi so
pokukali

kakor napol
nage ritke
nad računalnikom

mladine
manj mladih
in modernih

SMEH

meda
potiskam
v košari
do trgovine
Ana

kupim
za očeta
predpasnik
z dvema
žepkoma

da bi bil
v enem
smeh
v drugem
pa spanec

vračava se
domov
naju potiska
veter

NODI

v mestu
se je
utrgal
oblak

vse
barve
so izginile
ostlale
je le siva

nodi
se odpelje
po barvo
do mavrice
za mestom

sivo
mesto
prebarva
to zopet
zaživi
še lepše
kot je bilo

COPATEK

ni ga
nikjer
ga ni
copatka

naj hodim
bos
samo z
enim
ali naj
kupim
nove
copatke

ne
igrala
se bova
skakala bova
po eni nogi

PRŠICE

sesava
pršice
s preproge
in tal

pajčevino
sesava
po stenah
in stropu

sonček
spustiva
skozi
odprta

vrata
in okna,
in napiševa
tole pesem

SVEČKA

vanilijeva
svečka
dogoreva
v novem
steklenem
svečniku

daje nama
z medom
navdih

pesem
nastaja
pod prsti
na računalniškem
papirju

le bog ve
koliko
sva pretrpela
ko sva jo
sestavljala
sanjaje o
večnosti