Pozlačeni templji – upognjeni hrbti za peščico riža
Most na reki Kwai – ob spominu na žrtve se prekrižam
Sedeči Buda – zlati listič lepim nanj prosim odpustek
Lomastenje slona in gracioznost orhideje skupaj v pragozdu
Sea World – orke me zmočijo do kože – pijem slabo kavo
Mnogo cerkva – najvišje božanstvo je zeleni bankovec
Zgrožena sem nad bedo pokopališč – tu ni dobička
Polje jagod – sami naberemo svoj slasten nakup
Mesto valkča in Habsburžani nekoč – le še spomeniki
Nekdaj kavarna – sedaj v njej jem čisto navadno kosilo
Na pobeljenih pobočjih vse na »dilcah« - turizem cveti.
Ludvik Bavarski – njegova zapuščina turistični bum
Kakor v pravljci čepi labodji grad na visoki skali
Zlati odsev v očeh obiskovalcev dvora iluzij
Sem v prestolnici evropskem pragu v nebesa – le mesto je
Majhen spominek iz belgijske čipke – previsoka cena
Mestna maskota – lulajoči deček v večerni zarji
Topli valovi kodrajo morski žal v novembru
Iz morskih valov se rodi Afrodita – Curium Paphos
Grki in Turki – meja kvari lepoto glavnega mesta
Nekdaj enotna – med dvema državama zdaj teče meja
Maskota je Švejk – Hradčany in Karlov most nas očarajo
Strah pred višino – na gladini Donave vse pomanjšano
Duh faraonov spremlja popotnika – izkopanine
Zazrem se v čudež prastarih piramid – izropan zaklad
Plavajoči cvet in bela jadra feluk – v Nil tone sonce
Korintski kanal – ni prijetno na ladji galeb zakriči
Pravo mojstrstvo – filigranske stvaritve v marmorju
Delfi s Pitijo – čudovita razlaga našega vodje
Morje se peni ob ladijskem boku – Brionom naproti
Cvetlične grede zro v prastare oboke amfiteatra
Jem sladke smokve – občudujem obilje ranega jutra
V deževnem jutru pozdravljam večno mesto – muzej me ogreje
Sončni žarek skozi kmniti obok – nekoč levi in kri
Lepota Firenc – katedrala in David jemljeta dih
Beneške maske gneča na Markovem trgu – izgubim se
Neoskrunjen sredozemski biser – kleni ljudje
Ajaccio – hiša velikega Napoleona – kratka postelja
Skriti zalivi – v gorski vasici vidim hiše brez vrat
Kraljica Viktorija vlada kolonijam z levjo šapo
Znameniti Big Ben – med krokarjiv Towru me sprelegtava srh
Voščeni obrazi velikih v sožitju – pod eno streho
Mnogo bank vidim nič ni domačnosti – hladno mesto
Ob enih ponoči je pogled v prepad grozljiv – nazaj v avtobus
Bogastvo in majhnost te deželice sta nesorazmerna
Vodnui biser sredi brezkrajne ravnice – sladki jok gosli
Budim in Pešta združeni preko Donave veliki v bronu
V goste me sprejme Sveta Margareta – vroče kopeli
Tulipani – vse do obzorja vidim barvne trakove
Severne Benetke kanali dvižne ceste – na ladji gneča
Morja iztrgana zemlja bogato rodi v deželi koles
Pigalle ponoči – noge plesalk v ritmu kan-kana
Temni oblaki pest zdrobljenih žarkov – tiha molitev
Jesensko sonce pariškega jutra – rogljiči dišijo
Barvaste strehe smrtni sunek med roge – zemlja pije kri
Sagrada famiglia – kljub nedokončanju je edinstvena
Temperamentni ples ukrade srce – romanje in spoved
Nekoč bazilika – danes z minareta islamska molitev
Preko mostu in že sem v Mali Aziji – vlak žre razdaljo
Spodvihane hlače – bose noge božajo bombažne slapove (Pamukkale)
