Kakšen dolgčas, jamra palec in nervozno poskakuje.
Fige delaj, mu kazalec čisto resno ukazuje.
Name plezaj, ga sredinec nagajivo zasmehuje.
Nič ne drezaj, prstanec se osupljivo napihuje
Le mezinček potepinček z njim v svet pravljic odpotuje.
Pod ovitki domišljije črkočarke dremljejo.
Prahoprstki, palčki drobni, jim trebuščke božajo.
Gube v črkah poravnajo, vsem jezičke požgečkajo,
da z otroško čarovnijo v hiški pravljic besedljajo.
Mladi ježek komaj čaka, da čez polja prikoraka botra noč.
Vznemirjeno mu srček bije, ko od staršev se izvije v njen obroč.
Ne pogleda nič na levo in zavije kar na desno pihajoč.
Že zdrvi po hrupni cesti, da prižame se k nevesti na vso moč.
Iš gibeliš. Titi epo maki bava, iš gibeliš. Ti bici buci amam liš, ege zege nini pava, kaki lulu jeti lava, baki mita ika java. Iš gibeliš.
Noč se je zbudila, zvezdicam zaspankam očke pozlatila.
Mesečeve kitke nežno razčesala je v srebrne nitke.
Kakor dobra vila malim otročičem spanja nadrobila.
Skozi čarne špranje je na trudne veke posejala sanje.
