Še vedno se zdi, da veliko bralcev e-knjig sploh ne pozna. In to kljub temu, da se je – vsaj v svetovnem merilu – razmah elektronskih knjig (z njimi pa tudi bralnikov) začel še konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. (Pri)znani avtor grozljivk, Stephen King, je svojo novelo leta 1999 izdal izključno v elektronski obliki.
Ko govorimo o elektronski knjigi (tudi digitalni ali enostavno zgolj e-knjigi), govorimo o knjižni publikaciji izdani v digitalni obliki. Elektronsko knjigo tako lahko beremo na računalniku, tablici, tudi na telefonu ali na bralniku (napravi, ki je namenjena izključno za branje, izposojo in nakup e-knjig). Distribucija elektronskih oziroma digitalnih knjig seveda poteka zgolj in le elektronsko – preko različnih spletnih trgovin, portalov ali aplikacij za pametne telefone in tablice.
Čeprav imamo ljudje radi vonj svežega papirja in fizično listanje, pa je dejstvo, da so e-knjige sedanjost in prihodnost. Jasno je, da so elektronske knjige cenejše, ekološko znosnejše, hkrati pa zavzamejo manj prostora (na bralnik lahko denimo shranimo tudi po več deset tisoč digitalnih knjižnih publikacij. (Slovenci smo nasploh radi nostalgični, zato nam preporod knjižnega trga – s tem tudi delni prehod knjig iz fizične v elektronsko obliko – dela težave; občutek imamo, da bo knjiga na nek način »izginila«, če ne bo več obstajala v otipljivi in nam (po)znani obliki.>
Pri nas v Sloveniji so se e-knjige postopoma začele »prebujati« po letu 2000; spomnimo se recimo servisa BESeDA, ki ga je ustvaril Franko Luin, ali pa projekta Digitalna knjižnica Slovenije, ki v okviru NUK-a ponuja brezplačen e-dostop do nekaterih člankov, revij in publikacij.
V zadnjih letih je najbolj založena naša prva slovenska e-Knjižnica in eKnjigarna Biblos, ki ponuja ogromno slovenskih e-knjig različnih založnikov. Za prijavo v Biblos sicer potrebujemo člansko številko knjižnice (v katero smo včlanjeni), saj v sistem dostopamo kot uporabnik knjižnice.
Knjižne police zdržijo (le) določeno število (fizičnih) knjig, hkrati pa zavzamejo ogromno prostora.«
Slovenska eKnjižnica, eKnjigarna in Covid19
In tako e-knjige tudi pri nas postajajo vse pomembnejše; v letošnjem letu je opaziti trend naraščanja bralcev e-knjig, s tem pa tudi izposoj elektronskih knjig v sistemu Biblos, ki je naš paradni konj na tem področju – sodeluje namreč s knjižnicami in knjigarnami -, poleg izposoje pa omogoča tudi nakup elektronskih knjig.
V časniku Delo so zapisali, da so lansko leto na Biblosu zabeležili več kot 100.000 izposoj v celotnem letu, letos – najbrž zaradi situacije z novim koronavirusom (in spomladanske karantene) – pa so zgolj do maja našteli več kot 90.000 izposoj. Do konca leta se bo stanje skoraj zagotovo podvojilo. Covid19 je ljudi postavil v nek drug položaj; manj gibanja, manj druženja, zaprtje ustanov (tudi knjižnic), s tem pa tudi potrebo po drugačnem načinu življenja. In elektronske knjige omogočajo prav to; izposojo (ali nakup, jasno) knjig iz domačega naslonjača.
Marko Herzog denimo meni, da je/bo pandemija spremenila naše navade: »Določeni uporabniki so šele zdaj spoznali, da obstaja možnost e-branja. Že danes vidimo, da se številke ne bodo vrnile na tiste pred karanteno, ker bo kar lep del bralcev ostal pri e-knjigah. Iz tujine vemo, da je približno 20 odstotkov bralcev zapriseženih e-bralcev, malo manj kot dvajset odstotkov bralcev bere oboje, preostali bralci pa imajo raje tiskane knjige. V Sloveniji bo trend branja e-knjig še lep čas rasel, da pridemo do teh razmerij in koronavirus je ta naravni razvoj le pospešil.« In njegovemu mnenju je pravzaprav težko nasprotovati; ljudje so začeli ugotavljati, da za izposojo knjige ne potrebujejo sesti v avtomobil, se odpeljati do knjižnice, poiskati knjigo in se vrniti nazaj domov, pač pa to lahko storijo precej preprosteje – priklopijo se na internet, prenesejo knjigo in jo začnejo brati.
Izposoja in nakup (slovenskih) elektronskih knjig je mogoča preko portala Biblos.
Novi e-bralnik inkBOOK Calypso
Je pa Biblos pred kratkim predstavil nov uradni bralnik – inkBOOK Calypso, ki je kompatibilen z Biblosom, tako da omogoča nemoteno izposojo in nakup preko tega uradnega knjižničnega portala. Najpomembneje – jasno, za slovenske bralce/bralke – je, da ima bralnik vmesnik v slovenskem jeziku. Prav tako nudi osvetlitev zaslona (berete lahko zvečer v postelji), ki jo lahko poljubno spreminjate – od močnejše svetlobe do bolj rahle, ki ne bode tako zelo v oči.
Pa si za začetek poglejmo najprej nekaj tehničnih podatkov. Gre za bralnik z dvojedrnim Cortex A7 procesorjem in 6-inčnim e-ink zaslonom, kar je načeloma dovolj za povprečnega bralca, čeprav bi kakšen dodaten centimeter pri napravi dobro del, po drugi strani pa drži, da je tudi večina bralnikov drugih proizvajalcev podobne – če ne skoraj identične – velikosti. Resolucija zaslona znaša solidnih 1024*758 slikovnih pik (212 dpi), kar je nekje v rangu srednje kvalitetnih bralnikov po svetu (Kobo NIA se na primer ponaša z isto resolucijo). InkBOOK Calypso razpolaga s 512 MB RAMA ter notranjo shrambo 16 GB, kar nudi prostor za 10.000 knjig. Prostora je torej dovolj. In ostale specifikacije? Teža znaša zanemarljivih 155g, vsebuje Li-ION baterijo (1900 mAh), ki se napolni v dobrih petih urah, podpira pa večino formatov: EPUB (s PDF), MOBI (brez DRM), TXT, HTML …
Novi uradni Biblos bralnik je na voljo v štirih različnih barvah: črni, sivi, modri in rdeči, tako da bralec lahko izbere tistega, ki mu je vizualno najbolj všečen.
Sicer pa je branje z njim prijetno; očem prijazen e-papir omogoča branje brez naprezanja oči ali glavobola (kar je nasploh največja prednost tega in ostalih elektronskih bralnikov naprav tablicam ali računalnikom). Tudi zunaj – na direktni sončni svetlobi – se bralnik dobro obnese. Berljivost teksta pa je – zaradi dobre resolucije – več kot zadovoljiva.
Je lahek in razmeroma majhen bralnik, kar pomeni, da ga lahko nosimo s sabo kamorkoli gremo; lahko beremo na vlaku, avtobusu, doma na kavču ali pa zunaj v parku na klopci. Ima možnost spreminjanja pisave in njene velikosti – to sicer ni neka noviteta, s tem razpolagajo tudi drugi bralniki: Bookeen, Kobo in Kindle -, listamo pa lahko z fizičnimi gumbi ali kar na zaslonu na dotik.
Nasploh je občutek branja na novem inkBOOK-u več kot sprejemljiv; bralnik ima vse funkcije, ki jih od njega pričakujemo, sistem za izposojo knjig deluje dobro, zaradi elektronskega črnila je branje primerljivo s fizično knjigo (ne utruja oči), hitrost delovanja pa je dobra.
Morda je edina pomanjkljivost občasna neodzivnost oziroma počasnost ob odpiranju (na novo naloženih) knjig, a s tem se da živeti. InkBOOK Calypso bo zagotovo zadovoljil bralce e-knjig v Sloveniji. (Omeniti velja, da si elektronske knjige lahko izposodimo tudi preko (prenosnega) računalnika, tablice ali telefona, in si jih nato na bralnik(u) zgolj (še) prenesemo.)
Fizične knjige ne bodo povsem izginile, a bralniki že dandanes predstavljajo resno (in dobro) alternativo.«
Kako naprej?
Glede na trend naraščanja izposoj elektronskih knjig je jasno, da bo vse več bralcev poseglo po bralniku in »listalo« knjige kar na njem. Drugo vprašanje pa je, kaj to – vsaj srednjeročno gledano – pomeni za knjižni trg? Se bodo založbe prilagodile trendom? Bodo avtorji zadovoljni »zgolj« z izdajo elektronske knjige? Bomo prijetne občutke ob nakupu nove knjige in dišečih listov lahko nadomestilo s plastično napravo?
Odgovorov ne poznam, toda bodimo iskreni: nihče jih ne. Zato pa je prihodnost tako zelo zanimiva in skrivnostna.
Elektronske knjige
Še vedno se zdi, da veliko bralcev e-knjig sploh ne pozna. In to kljub temu, da se je – vsaj v svetovnem merilu – razmah elektronskih knjig (z njimi pa tudi bralnikov) začel še konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. (Pri)znani avtor grozljivk, Stephen King, je svojo novelo leta 1999 izdal izključno v elektronski obliki.
Ko govorimo o elektronski knjigi (tudi digitalni ali enostavno zgolj e-knjigi), govorimo o knjižni publikaciji izdani v digitalni obliki. Elektronsko knjigo tako lahko beremo na računalniku, tablici, tudi na telefonu ali na bralniku (napravi, ki je namenjena izključno za branje, izposojo in nakup e-knjig). Distribucija elektronskih oziroma digitalnih knjig seveda poteka zgolj in le elektronsko – preko različnih spletnih trgovin, portalov ali aplikacij za pametne telefone in tablice.
Čeprav imamo ljudje radi vonj svežega papirja in fizično listanje, pa je dejstvo, da so e-knjige sedanjost in prihodnost. Jasno je, da so elektronske knjige cenejše, ekološko znosnejše, hkrati pa zavzamejo manj prostora (na bralnik lahko denimo shranimo tudi po več deset tisoč digitalnih knjižnih publikacij. (Slovenci smo nasploh radi nostalgični, zato nam preporod knjižnega trga – s tem tudi delni prehod knjig iz fizične v elektronsko obliko – dela težave; občutek imamo, da bo knjiga na nek način »izginila«, če ne bo več obstajala v otipljivi in nam (po)znani obliki.>
Pri nas v Sloveniji so se e-knjige postopoma začele »prebujati« po letu 2000; spomnimo se recimo servisa BESeDA, ki ga je ustvaril Franko Luin, ali pa projekta Digitalna knjižnica Slovenije, ki v okviru NUK-a ponuja brezplačen e-dostop do nekaterih člankov, revij in publikacij.
V zadnjih letih je najbolj založena naša prva slovenska e-Knjižnica in eKnjigarna Biblos, ki ponuja ogromno slovenskih e-knjig različnih založnikov. Za prijavo v Biblos sicer potrebujemo člansko številko knjižnice (v katero smo včlanjeni), saj v sistem dostopamo kot uporabnik knjižnice.
Knjižne police zdržijo (le) določeno število (fizičnih) knjig, hkrati pa zavzamejo ogromno prostora.«
Slovenska eKnjižnica, eKnjigarna in Covid19
In tako e-knjige tudi pri nas postajajo vse pomembnejše; v letošnjem letu je opaziti trend naraščanja bralcev e-knjig, s tem pa tudi izposoj elektronskih knjig v sistemu Biblos, ki je naš paradni konj na tem področju – sodeluje namreč s knjižnicami in knjigarnami -, poleg izposoje pa omogoča tudi nakup elektronskih knjig.
V časniku Delo so zapisali, da so lansko leto na Biblosu zabeležili več kot 100.000 izposoj v celotnem letu, letos – najbrž zaradi situacije z novim koronavirusom (in spomladanske karantene) – pa so zgolj do maja našteli več kot 90.000 izposoj. Do konca leta se bo stanje skoraj zagotovo podvojilo. Covid19 je ljudi postavil v nek drug položaj; manj gibanja, manj druženja, zaprtje ustanov (tudi knjižnic), s tem pa tudi potrebo po drugačnem načinu življenja. In elektronske knjige omogočajo prav to; izposojo (ali nakup, jasno) knjig iz domačega naslonjača.
Marko Herzog denimo meni, da je/bo pandemija spremenila naše navade: »Določeni uporabniki so šele zdaj spoznali, da obstaja možnost e-branja. Že danes vidimo, da se številke ne bodo vrnile na tiste pred karanteno, ker bo kar lep del bralcev ostal pri e-knjigah. Iz tujine vemo, da je približno 20 odstotkov bralcev zapriseženih e-bralcev, malo manj kot dvajset odstotkov bralcev bere oboje, preostali bralci pa imajo raje tiskane knjige. V Sloveniji bo trend branja e-knjig še lep čas rasel, da pridemo do teh razmerij in koronavirus je ta naravni razvoj le pospešil.« In njegovemu mnenju je pravzaprav težko nasprotovati; ljudje so začeli ugotavljati, da za izposojo knjige ne potrebujejo sesti v avtomobil, se odpeljati do knjižnice, poiskati knjigo in se vrniti nazaj domov, pač pa to lahko storijo precej preprosteje – priklopijo se na internet, prenesejo knjigo in jo začnejo brati.
Izposoja in nakup (slovenskih) elektronskih knjig je mogoča preko portala Biblos.
Novi e-bralnik inkBOOK Calypso
Je pa Biblos pred kratkim predstavil nov uradni bralnik – inkBOOK Calypso, ki je kompatibilen z Biblosom, tako da omogoča nemoteno izposojo in nakup preko tega uradnega knjižničnega portala. Najpomembneje – jasno, za slovenske bralce/bralke – je, da ima bralnik vmesnik v slovenskem jeziku. Prav tako nudi osvetlitev zaslona (berete lahko zvečer v postelji), ki jo lahko poljubno spreminjate – od močnejše svetlobe do bolj rahle, ki ne bode tako zelo v oči.
Pa si za začetek poglejmo najprej nekaj tehničnih podatkov. Gre za bralnik z dvojedrnim Cortex A7 procesorjem in 6-inčnim e-ink zaslonom, kar je načeloma dovolj za povprečnega bralca, čeprav bi kakšen dodaten centimeter pri napravi dobro del, po drugi strani pa drži, da je tudi večina bralnikov drugih proizvajalcev podobne – če ne skoraj identične – velikosti. Resolucija zaslona znaša solidnih 1024*758 slikovnih pik (212 dpi), kar je nekje v rangu srednje kvalitetnih bralnikov po svetu (Kobo NIA se na primer ponaša z isto resolucijo). InkBOOK Calypso razpolaga s 512 MB RAMA ter notranjo shrambo 16 GB, kar nudi prostor za 10.000 knjig. Prostora je torej dovolj. In ostale specifikacije? Teža znaša zanemarljivih 155g, vsebuje Li-ION baterijo (1900 mAh), ki se napolni v dobrih petih urah, podpira pa večino formatov: EPUB (s PDF), MOBI (brez DRM), TXT, HTML …
Novi uradni Biblos bralnik je na voljo v štirih različnih barvah: črni, sivi, modri in rdeči, tako da bralec lahko izbere tistega, ki mu je vizualno najbolj všečen.
Sicer pa je branje z njim prijetno; očem prijazen e-papir omogoča branje brez naprezanja oči ali glavobola (kar je nasploh največja prednost tega in ostalih elektronskih bralnikov naprav tablicam ali računalnikom). Tudi zunaj – na direktni sončni svetlobi – se bralnik dobro obnese. Berljivost teksta pa je – zaradi dobre resolucije – več kot zadovoljiva.
Je lahek in razmeroma majhen bralnik, kar pomeni, da ga lahko nosimo s sabo kamorkoli gremo; lahko beremo na vlaku, avtobusu, doma na kavču ali pa zunaj v parku na klopci. Ima možnost spreminjanja pisave in njene velikosti – to sicer ni neka noviteta, s tem razpolagajo tudi drugi bralniki: Bookeen, Kobo in Kindle -, listamo pa lahko z fizičnimi gumbi ali kar na zaslonu na dotik.
Nasploh je občutek branja na novem inkBOOK-u več kot sprejemljiv; bralnik ima vse funkcije, ki jih od njega pričakujemo, sistem za izposojo knjig deluje dobro, zaradi elektronskega črnila je branje primerljivo s fizično knjigo (ne utruja oči), hitrost delovanja pa je dobra.
Morda je edina pomanjkljivost občasna neodzivnost oziroma počasnost ob odpiranju (na novo naloženih) knjig, a s tem se da živeti. InkBOOK Calypso bo zagotovo zadovoljil bralce e-knjig v Sloveniji. (Omeniti velja, da si elektronske knjige lahko izposodimo tudi preko (prenosnega) računalnika, tablice ali telefona, in si jih nato na bralnik(u) zgolj (še) prenesemo.)
Fizične knjige ne bodo povsem izginile, a bralniki že dandanes predstavljajo resno (in dobro) alternativo.«
Kako naprej?
Glede na trend naraščanja izposoj elektronskih knjig je jasno, da bo vse več bralcev poseglo po bralniku in »listalo« knjige kar na njem. Drugo vprašanje pa je, kaj to – vsaj srednjeročno gledano – pomeni za knjižni trg? Se bodo založbe prilagodile trendom? Bodo avtorji zadovoljni »zgolj« z izdajo elektronske knjige? Bomo prijetne občutke ob nakupu nove knjige in dišečih listov lahko nadomestilo s plastično napravo?
Odgovorov ne poznam, toda bodimo iskreni: nihče jih ne. Zato pa je prihodnost tako zelo zanimiva in skrivnostna.
