Nad strehami starih hiš,
tam, kjer se boči spravljivo
nebo z milino ljubega Lenta,
v nedrih svežega jutra,
ko tako rade lebdijo misli,
ki jih povezujejo besede,
da so kot bregovi ob reki,
povezani z mostovi,
takrat na prste rok preštevam …
Železniški most.
Dravski »Stari« most.
Titov most.
Malečniški most.
Dvoetažni most.
Koroški most.
Studenška brv.
Slomškov most.
Most na Mariborski otok …
In zdi se, kakor da pajek tke
le na videz krhko pajčevino,
ki povezuje ljudi za trajne vezi.
MARBURGER BRÜCKEN
Über den Dächern der alten Häuser,
dort, wo sich versöhnlich der Himmel wölbt
mit dem Liebreiz des trauten Lent,
in der Brust des frischen Morgen,
wenn die Gedanken so leichthin schweben,
durch Worte verbunden,
dass sie wie zwei durch Brücken
verbundene Flussufer sind,
da zähl ich sie an den Fingern der Hände ab …
Eisenbahnbrücke.
Alte Brücke.
Tito – Brücke.
Malečnik – Brücke.
Zweistöckige Brücke.
Kärntner Brücke.
Studenci – Steg.
Slomšek – Brücke.
Brücke auf die Marburger Insel …
Da scheint eine Spinne ihr nur scheinbar
zartes Gespinst zu weben,
das die Menschen auf Dauer verknüpft.
Prevod: Klaus Detlef Olof, Vezi med ljudmi, Zwischenmenschliche Bindungen; 10. št. dvojezičnega zbornika literarne skupine Društva Mostovi; str. 189 – 190
JAGNJE
vsak travnik skriva osate
zelen prostran odtenek
vmes so drobne spominčice
kjer miluješ oko in duha
vsak človek skriva bistvo
rdečo strnjeno skulpturo
vmes so drobne izjeme
kjer čutiš da se dihat da
vsak travnik v človeku
vsak človek na travniku
vsaka spominčica v strdku
strdek na spominčici
nekoč izlevi najlepšo podobo
izlije najbolj smaragdno zeleno
ki se dvigne nad rdeč vsakdan
za sovisen ples in spravo
GARAVI SOKAK 2012, INĐIJA, SRBIJA. Pesem je prevedena v cirilico in objavljena v njihovem 23. mednarodnem zborniku
IZZA
Skozi naoljeno ključavnico
sveta in pogleda, so vedno
uhajali kriki za tiste, ki
so jim želeli prisluškovati.
Odmev jih je povezal v
trozvezdje, ločeno in
motreče, kot lina vseveda,
ki visi na tanki nitki sna.
Zavest pa se bori z nebom,
zemljo in ravnovesjem vmes.
Črpati iz zemlje ljudski jok,
vraščati v nebo in čim dlje,
še preko, je izgubljeni signal,
ker ravnovesje teče premočrtno.
Skozi krog se dvigne višje le
nedoločeni izbor senc od sonca.
Spletna verzijada 2012, Planet Siol.net, zmagovalna pesem občinstva)
ŠTUNF HAIKU
tatinsko seme
sraka se vrtorepi
neopažena
Kulturni festival Štunf; Maribor 2012; Štunf haiku – 2. nagrada strokovne žirije
KJE GALEBI SE VALIJO?
Bela skala, sprana, zažrta.
Val, ki zopet buta tja.
Čas, ki se ustavlja, boža.
Reže sol, za njim up hlasta.
Gladine lesket modrine, spenjen.
Šelest kril, riba kljuna se drži.
Trava plava, veter glasno,
zvok izvablja, morje šepeta.
Bele misli, čiste roke,
gnetejo, zamahnejo in onemijo.
Kaplje svetijo, v naročju
sanje večerne se lovijo.
Zaton zadnjega krajca se utaplja.
Le kje galebi se valijo?
Poezija na traku, MKC Slovenj Gradec in DEUS – Društvo eksperimentalne umetnosti Slovenija, sodelovanje dvanajstih koroških poetov –
http://www.youtube.com/watch?v=faTSZzrrJdY
MARIBORSKI MOSTOVI
Nad strehami starih hiš,
tam, kjer se boči spravljivo
nebo z milino ljubega Lenta,
v nedrih svežega jutra,
ko tako rade lebdijo misli,
ki jih povezujejo besede,
da so kot bregovi ob reki,
povezani z mostovi,
takrat na prste rok preštevam …
Železniški most.
Dravski »Stari« most.
Titov most.
Malečniški most.
Dvoetažni most.
Koroški most.
Studenška brv.
Slomškov most.
Most na Mariborski otok …
In zdi se, kakor da pajek tke
le na videz krhko pajčevino,
ki povezuje ljudi za trajne vezi.
MARBURGER BRÜCKEN
Über den Dächern der alten Häuser,
dort, wo sich versöhnlich der Himmel wölbt
mit dem Liebreiz des trauten Lent,
in der Brust des frischen Morgen,
wenn die Gedanken so leichthin schweben,
durch Worte verbunden,
dass sie wie zwei durch Brücken
verbundene Flussufer sind,
da zähl ich sie an den Fingern der Hände ab …
Eisenbahnbrücke.
Alte Brücke.
Tito – Brücke.
Malečnik – Brücke.
Zweistöckige Brücke.
Kärntner Brücke.
Studenci – Steg.
Slomšek – Brücke.
Brücke auf die Marburger Insel …
Da scheint eine Spinne ihr nur scheinbar
zartes Gespinst zu weben,
das die Menschen auf Dauer verknüpft.
Prevod: Klaus Detlef Olof, Vezi med ljudmi, Zwischenmenschliche Bindungen; 10. št. dvojezičnega zbornika literarne skupine Društva Mostovi; str. 189 – 190
JAGNJE
vsak travnik skriva osate
zelen prostran odtenek
vmes so drobne spominčice
kjer miluješ oko in duha
vsak človek skriva bistvo
rdečo strnjeno skulpturo
vmes so drobne izjeme
kjer čutiš da se dihat da
vsak travnik v človeku
vsak človek na travniku
vsaka spominčica v strdku
strdek na spominčici
nekoč izlevi najlepšo podobo
izlije najbolj smaragdno zeleno
ki se dvigne nad rdeč vsakdan
za sovisen ples in spravo
GARAVI SOKAK 2012, INĐIJA, SRBIJA. Pesem je prevedena v cirilico in objavljena v njihovem 23. mednarodnem zborniku
IZZA
Skozi naoljeno ključavnico
sveta in pogleda, so vedno
uhajali kriki za tiste, ki
so jim želeli prisluškovati.
Odmev jih je povezal v
trozvezdje, ločeno in
motreče, kot lina vseveda,
ki visi na tanki nitki sna.
Zavest pa se bori z nebom,
zemljo in ravnovesjem vmes.
Črpati iz zemlje ljudski jok,
vraščati v nebo in čim dlje,
še preko, je izgubljeni signal,
ker ravnovesje teče premočrtno.
Skozi krog se dvigne višje le
nedoločeni izbor senc od sonca.
Spletna verzijada 2012, Planet Siol.net, zmagovalna pesem občinstva)
ŠTUNF HAIKU
tatinsko seme
sraka se vrtorepi
neopažena
Kulturni festival Štunf; Maribor 2012; Štunf haiku – 2. nagrada strokovne žirije
KJE GALEBI SE VALIJO?
Bela skala, sprana, zažrta.
Val, ki zopet buta tja.
Čas, ki se ustavlja, boža.
Reže sol, za njim up hlasta.
Gladine lesket modrine, spenjen.
Šelest kril, riba kljuna se drži.
Trava plava, veter glasno,
zvok izvablja, morje šepeta.
Bele misli, čiste roke,
gnetejo, zamahnejo in onemijo.
Kaplje svetijo, v naročju
sanje večerne se lovijo.
Zaton zadnjega krajca se utaplja.
Le kje galebi se valijo?
Poezija na traku, MKC Slovenj Gradec in DEUS – Društvo eksperimentalne umetnosti Slovenija, sodelovanje dvanajstih koroških poetov –
http://www.youtube.com/watch?v=faTSZzrrJdY
