Podobna sem zahajajočemu soncu.
Vem, da je treba upati in verovati,
če hočem imeti odpuščajočo dušo.
Z osvetljene Kalvarije poje zvon.
V njegovo zvonjenje in svetlobo
prosim za miren in blag dom.
Želim si bele uspavanke,
noči čudežnega spanja, odvzem dvoma,
ki me tlači in mori.
Zahvala svetlobi, ki me bodri,
da bo prišel čas, ko bo izmučeno srce
dobilo krila in bo zaplesal smehljaj v oči.
MOJE DREVO JE PADLO
Moje mogočno drevo na vrtu je padlo.
Moj bor! Moj mir in zatočišče ob vsakem času.
Njegovega hrapavega, širokega in tolažilnega
hrbta ni več! Nanj sem se naslanjala,
kadar je vse jokalo v meni in sem se utapljala
v morju bolečin, brazgotin polna. V največjem obupu
sem nemo pod njegove korenine tiščala
svoje prebodeno srce. Z njegovo smrtjo
sm za vedno izgubila svoje jutro.
PROŠNJA ZA ZDRAVO SPANJE
Podobna sem zahajajočemu soncu.
Vem, da je treba upati in verovati,
če hočem imeti odpuščajočo dušo.
Z osvetljene Kalvarije poje zvon.
V njegovo zvonjenje in svetlobo
prosim za miren in blag dom.
Želim si bele uspavanke,
noči čudežnega spanja, odvzem dvoma,
ki me tlači in mori.
Zahvala svetlobi, ki me bodri,
da bo prišel čas, ko bo izmučeno srce
dobilo krila in bo zaplesal smehljaj v oči.
MOJE DREVO JE PADLO
Moje mogočno drevo na vrtu je padlo.
Moj bor! Moj mir in zatočišče ob vsakem času.
Njegovega hrapavega, širokega in tolažilnega
hrbta ni več! Nanj sem se naslanjala,
kadar je vse jokalo v meni in sem se utapljala
v morju bolečin, brazgotin polna. V največjem obupu
sem nemo pod njegove korenine tiščala
svoje prebodeno srce. Z njegovo smrtjo
sm za vedno izgubila svoje jutro.