Z modrega neba sonce se smehlja,
Boža mesta, dol in plan!
Le odpri srce za lepote vse;
Z jutrom vzhaja novi dan!
V Bruslju je jesen; v Sydneyu pomlad;
Sneg zaškriplje tam doma!
Teh razlik zaveš se šele takrat,
Ko prehodiš pol sveta!
Ljubljana, Stockholm, ali Rim,
New Delhi, Washington,
Pretoria… Kjer pač živim,
Tam je moj dragi dom!
Otroci zemlje, to smo mi,
Pradedov naših glas
Modrost življenja nas uči;
Ves svet sloni na nas!
Sonce je zašlo; tiho na zemljo
Tkejo sence pajčolan!
Vzhodna stran zemlje v soncu kopa se;
Na zahodu ugaša dan!
Ljubljana, Stockholm ali Rim
New Delhi, Washington,
Pretoria… Kjer pač živim,
Tam je moj dragi dom!
Otroci zemlje, to smo mi!
Pradedov naših glas
Ljubezen v srcih nam budi;
Ves svet sloni na nas!
Pesmi je uglasbila Olga Budja in so posnete na zgoščenki OTROCI ZEMLJE, sestre BUDJA IN DRUŽINSKI PEVSKI ZBOR ORFEUM, 2000, (Zlati Zvoki)
POMLADNA
V dišeče jutro se zbudim,
Prekrasen je ta božji svet!
S cvetoče češnje med rosi,
vrtovi so kot en sam cvet!
Glej, nebes je kristalno čist,
kot jagnjeta oblački beli!
Tam rahla sapa zgane list,
in še naslednji, kot bi peli…
Še potok jel je žuboreti
veselo in bolj nagajivo!
Čuj, ptički jeli so žgoleti!
Ah, cvetje, petje to mamljivo!
Pomlad je tukaj v vsej lepoti,
prešinil svet je dih brstenja.
Ko grem po stari, znani poti, je duša polna hrepenenja!
MAMA, SPREJMI NAŠ POZDRAV
Sprejmi moj pozdrav, mama! V mislih vsak dan sem doma.
Danes je tvoj dan.
Da bi vedno srečna bila!
Zvrhanih dlani nam življenje nudi sto čudes!
Brž izberi si,
kar te osrečuje res!
Čas, kakor tiha reka teče
skozi splet mladih let.
Čolnič plava do obrežja sreče,
lep je ta naš svet!
Tvojih se besed
spomnim, mama, kadar pelje pot
me v neznani svet;
kjer preži polno nezgod!
Čas, kakor tiha reka teče
skozi splet mladih let.
Čolnič plava do obrežja sreče,
lep je ta naš svet!
Sprejmi naš pozdrav, mama!
V mislih vsak dan smo doma.
Danes je tvoj dan.
O, da bi srečna bila! Da bi srečna bila!
NITI RAZVALINE…
Kjer sosedov hiša bela se košati,
ravno tam počiva tudi moj spomin.
Moj spomin velja cvetoči, bujni trati,
na kateri stal poprej je stari mlin.
Niti razvaline niso več ostale,
trato je beton železni zadušil.
V srcu le obujam vas, podobe zale,
obtožujem čas, ki vse je spremenil.
Tudi, če bi trata tam še zelenela,
stari mlin četudi bi še tamkaj bil –
nikdar več kot prej bi ne bila vesela –
čas brezskrbni davno, davno je minil.
Zdaj bogastvo moje so samo spomini,
z njimi čas obnavljam, vračam se nazaj…
Radost vzame v srcu mesto bolečini,
ko te spet zagledam, moj domači kraj!
OTROCI ZEMLJE
Z modrega neba sonce se smehlja,
Boža mesta, dol in plan!
Le odpri srce za lepote vse;
Z jutrom vzhaja novi dan!
V Bruslju je jesen; v Sydneyu pomlad;
Sneg zaškriplje tam doma!
Teh razlik zaveš se šele takrat,
Ko prehodiš pol sveta!
Ljubljana, Stockholm, ali Rim,
New Delhi, Washington,
Pretoria… Kjer pač živim,
Tam je moj dragi dom!
Otroci zemlje, to smo mi,
Pradedov naših glas
Modrost življenja nas uči;
Ves svet sloni na nas!
Sonce je zašlo; tiho na zemljo
Tkejo sence pajčolan!
Vzhodna stran zemlje v soncu kopa se;
Na zahodu ugaša dan!
Ljubljana, Stockholm ali Rim
New Delhi, Washington,
Pretoria… Kjer pač živim,
Tam je moj dragi dom!
Otroci zemlje, to smo mi!
Pradedov naših glas
Ljubezen v srcih nam budi;
Ves svet sloni na nas!
Pesmi je uglasbila Olga Budja in so posnete na zgoščenki OTROCI ZEMLJE, sestre BUDJA IN DRUŽINSKI PEVSKI ZBOR ORFEUM, 2000, (Zlati Zvoki)
POMLADNA
V dišeče jutro se zbudim,
Prekrasen je ta božji svet!
S cvetoče češnje med rosi,
vrtovi so kot en sam cvet!
Glej, nebes je kristalno čist,
kot jagnjeta oblački beli!
Tam rahla sapa zgane list,
in še naslednji, kot bi peli…
Še potok jel je žuboreti
veselo in bolj nagajivo!
Čuj, ptički jeli so žgoleti!
Ah, cvetje, petje to mamljivo!
Pomlad je tukaj v vsej lepoti,
prešinil svet je dih brstenja.
Ko grem po stari, znani poti, je duša polna hrepenenja!
MAMA, SPREJMI NAŠ POZDRAV
Sprejmi moj pozdrav, mama! V mislih vsak dan sem doma.
Danes je tvoj dan.
Da bi vedno srečna bila!
Zvrhanih dlani nam življenje nudi sto čudes!
Brž izberi si,
kar te osrečuje res!
Čas, kakor tiha reka teče
skozi splet mladih let.
Čolnič plava do obrežja sreče,
lep je ta naš svet!
Tvojih se besed
spomnim, mama, kadar pelje pot
me v neznani svet;
kjer preži polno nezgod!
Čas, kakor tiha reka teče
skozi splet mladih let.
Čolnič plava do obrežja sreče,
lep je ta naš svet!
Sprejmi naš pozdrav, mama!
V mislih vsak dan smo doma.
Danes je tvoj dan.
O, da bi srečna bila! Da bi srečna bila!
NITI RAZVALINE…
Kjer sosedov hiša bela se košati,
ravno tam počiva tudi moj spomin.
Moj spomin velja cvetoči, bujni trati,
na kateri stal poprej je stari mlin.
Niti razvaline niso več ostale,
trato je beton železni zadušil.
V srcu le obujam vas, podobe zale,
obtožujem čas, ki vse je spremenil.
Tudi, če bi trata tam še zelenela,
stari mlin četudi bi še tamkaj bil –
nikdar več kot prej bi ne bila vesela –
čas brezskrbni davno, davno je minil.
Zdaj bogastvo moje so samo spomini,
z njimi čas obnavljam, vračam se nazaj…
Radost vzame v srcu mesto bolečini,
ko te spet zagledam, moj domači kraj!
