Otrok, ki ga povozi tank, postane neužiten.
Eksplozije fosfornih bomb nad mestom žarijo močneje od idealov razsvetljenstva.
Vojak, ki se izvali iz tanka si želi obuti copatke.
Reševalno vozilo odpelje po rdeči preprogi. Zadaj samevajo štrclji.
Zlatorumena koža obraza in oči, kot iz karamela.
Na koncu bolniškega hodnika se rojeva nepozabna svetloba.
Junak se vrne domov. Objem otrok in kosi mesa v njihovih sanjah.
Domišljija okostnjakov se plazi, kot dim po gladini diplomatskega parketa.
Verniki žebrajo svete spise in tulijo smrt v večerno zarjo.
Žalost najde zatočišče v šotorih.
Roka se dotakne peresa in vojna potuhne.