ko smo bili predstavniki človeškega moškega spola v stanovanju največjega francoskega buldoga na svetu še mladi, smo nekaj, kar je najboljše, poimenovali kot dabest ali pa špica. k prvemu smo kombinirali besedo stari, k drugemu pa tstr, saj se je prva žal končala z zrcalnim fonemom kot sicer bolj priljubljen tstr, ki opisuje res dobrega prijatelja. danes nečemu, kar je najboljše ali vsaj dovolj visoke kvalitete, da bi se lahko kosalo z najboljšim, mladi pravijo top šit. meni, staremu prdcu iz stanovanja največjega francoskega buldoga na svetu se torej samodejno zastavlja vprašanje, kako je mogoče nekaj, kar je najboljše oziroma vsaj dovolj visoke kvalitete, imenovati za vodilni drek. sem res prestar, da bi razumel? morda bi vprašal največjega francoskega buldoga na svetu, ki ga imamo prebivalci stanovanja tudi za reinkarniranega pabla nerudo, ali pa gre raje odgovor poiskati v kakšnem popularnem reku, glasbi, filmu, športnem dosežku, torej popularni kulturi, ki jo spremlja današnja mladina.
in ko je že omenjen šport v povezavi z rabo angleškega izrazoslovja v slovenskem jeziku, ugibam, da se je top šit pri mladih morda prijel po zaslugi nogometa vsaj dovolj visoke kvalitete, saj so žaljivke za top šit nogometne ekipe na otoku - skupni zibeli nogometa in angleškega jezika - vse povezane z blatnim sekretom, ki pada iz naših debelih čreves. najbolj trofejni nogometni klub manchester united (krajše: man utd) nasprotniki radi kličejo manure oziroma gnoj, kadrovsko najdražjega nogometnega kluba manchester city se je pri opozicijskih navijačih prijel vzdevek shity oziroma drekec, nadalje se je ekipe arsenal, ki slovi z najlepšo a najbolj neučinkovito igro na otoku prijel vzdevek arse oziroma rit, ... tako se sprašujem, če morda top šit k nam ne prihaja prav iz pobesnelo nogometne anglije ...
razmišljanje o izvoru top šita pa bi vseeno prenesel na nov pasji sprehod. takšnih bo še kar nekaj. ko sem na primer včeraj zvečer sprehajal največjega francoskega buldoga na svetu, sem nenadzorovano momljal kombinacijo tega nekje slišanega nadgrajenega besednega zaporedja top šit, stari, top šit. saj veste, ko nezavedno, cel dan ali teden, požvižgavaš neko obupno melodijo, ki si jo slišal na vsiljenem mediju? top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. momljanje se je toliko stopnjevalo, da sem se ob njem celo zabaval in pozabil na veliko potrebo svojega spremljevalca. tako je top šit, stari, top šit na koncu postal dog šit, stari, dog šit. in ker ne zavijam nečesa, kar zgnije v nekaj dneh, v nekaj, kar razpada nekaj stoletij, ter ga vedno stisneva nekam, kamor sonce ne posveti, otroška roka ne poseže in pogled ne moti živalskih fašistov, je bil tokrat, ko ga je spustil na nekoliko bolj vidno in dostopno zemljišče, izrek iz top šit, stari, top šit torej spremenjen v dog šit, stari, dog šit. izrek smo in ga bomo ponavljali tudi na prihodnjih sprehodih nesposobnega pisatelja in v telo največjega francoskega buldoga na svetu reinkarniranega pabla nerude ...
dog šit, stari, dog šit ...
deseti november
v naselju med savo in soro, ki mu pisci proze z družbenega dna priljubljeno pravimo mednoge, te dni vrane uravnavajo populacijo goloba. na ulični asfalt vsakih nekaj dni strmoglavi smrtno ranjen predstavnik te najbolj urbane ptice, nesrečnikove ostanke pa po plenilčevi odstranitvi drobovine ovohavajo lokalni cucki in ogledujejo potepuški mački. nekatere vrane so bolj vsejede. prebrisano spuščajo nakradene orehe na asfalt, kjer jim jih strejo osebna vozila. eno takšnih sva s smrdekom nerudo opazila danes zjutraj, ko sva hrčala mimo tako imenovanega balinplaca pa do končne postaje ene redkih ljubljanskih povezav s svetom. opazila sva, kako je vrana odvrgla oreh, vendar se je ta ustavil na mestu, na katerem ga pnevmatika ne bi mogla doseči. ljubitelja urbane narave sva pristopila, potem pa je višji izmed njiju z vso silo stopil po orehu, da se je strl. kdo ve, morda sem s tem rešil nekega goloba.
potem pa sem se začel spraševati, kaj bo z drugo najmnožičnejšo populacijo večjih ptic v našem naselju. pa ne govorim o vranah, ampak o racah. upokojenci, ki imajo svoje vrtove na obrečnem pasu sore, kjer gnezdijo, bodo verjetno s pastmi kmalu začeli uravnavati populacijo teh prikupnih plavalk, saj veliki beli brat vse redkeje tre njihove orehe.
četrti november
ko smo bili predstavniki človeškega moškega spola v stanovanju največjega francoskega buldoga na svetu še mladi, smo nekaj, kar je najboljše, poimenovali kot dabest ali pa špica. k prvemu smo kombinirali besedo stari, k drugemu pa tstr, saj se je prva žal končala z zrcalnim fonemom kot sicer bolj priljubljen tstr, ki opisuje res dobrega prijatelja. danes nečemu, kar je najboljše ali vsaj dovolj visoke kvalitete, da bi se lahko kosalo z najboljšim, mladi pravijo top šit. meni, staremu prdcu iz stanovanja največjega francoskega buldoga na svetu se torej samodejno zastavlja vprašanje, kako je mogoče nekaj, kar je najboljše oziroma vsaj dovolj visoke kvalitete, imenovati za vodilni drek. sem res prestar, da bi razumel? morda bi vprašal največjega francoskega buldoga na svetu, ki ga imamo prebivalci stanovanja tudi za reinkarniranega pabla nerudo, ali pa gre raje odgovor poiskati v kakšnem popularnem reku, glasbi, filmu, športnem dosežku, torej popularni kulturi, ki jo spremlja današnja mladina.
in ko je že omenjen šport v povezavi z rabo angleškega izrazoslovja v slovenskem jeziku, ugibam, da se je top šit pri mladih morda prijel po zaslugi nogometa vsaj dovolj visoke kvalitete, saj so žaljivke za top šit nogometne ekipe na otoku - skupni zibeli nogometa in angleškega jezika - vse povezane z blatnim sekretom, ki pada iz naših debelih čreves. najbolj trofejni nogometni klub manchester united (krajše: man utd) nasprotniki radi kličejo manure oziroma gnoj, kadrovsko najdražjega nogometnega kluba manchester city se je pri opozicijskih navijačih prijel vzdevek shity oziroma drekec, nadalje se je ekipe arsenal, ki slovi z najlepšo a najbolj neučinkovito igro na otoku prijel vzdevek arse oziroma rit, ... tako se sprašujem, če morda top šit k nam ne prihaja prav iz pobesnelo nogometne anglije ...
razmišljanje o izvoru top šita pa bi vseeno prenesel na nov pasji sprehod. takšnih bo še kar nekaj. ko sem na primer včeraj zvečer sprehajal največjega francoskega buldoga na svetu, sem nenadzorovano momljal kombinacijo tega nekje slišanega nadgrajenega besednega zaporedja top šit, stari, top šit. saj veste, ko nezavedno, cel dan ali teden, požvižgavaš neko obupno melodijo, ki si jo slišal na vsiljenem mediju? top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. momljanje se je toliko stopnjevalo, da sem se ob njem celo zabaval in pozabil na veliko potrebo svojega spremljevalca. tako je top šit, stari, top šit na koncu postal dog šit, stari, dog šit. in ker ne zavijam nečesa, kar zgnije v nekaj dneh, v nekaj, kar razpada nekaj stoletij, ter ga vedno stisneva nekam, kamor sonce ne posveti, otroška roka ne poseže in pogled ne moti živalskih fašistov, je bil tokrat, ko ga je spustil na nekoliko bolj vidno in dostopno zemljišče, izrek iz top šit, stari, top šit torej spremenjen v dog šit, stari, dog šit. izrek smo in ga bomo ponavljali tudi na prihodnjih sprehodih nesposobnega pisatelja in v telo največjega francoskega buldoga na svetu reinkarniranega pabla nerude ...
dog šit, stari, dog šit ...
deseti november
v naselju med savo in soro, ki mu pisci proze z družbenega dna priljubljeno pravimo mednoge, te dni vrane uravnavajo populacijo goloba. na ulični asfalt vsakih nekaj dni strmoglavi smrtno ranjen predstavnik te najbolj urbane ptice, nesrečnikove ostanke pa po plenilčevi odstranitvi drobovine ovohavajo lokalni cucki in ogledujejo potepuški mački. nekatere vrane so bolj vsejede. prebrisano spuščajo nakradene orehe na asfalt, kjer jim jih strejo osebna vozila. eno takšnih sva s smrdekom nerudo opazila danes zjutraj, ko sva hrčala mimo tako imenovanega balinplaca pa do končne postaje ene redkih ljubljanskih povezav s svetom. opazila sva, kako je vrana odvrgla oreh, vendar se je ta ustavil na mestu, na katerem ga pnevmatika ne bi mogla doseči. ljubitelja urbane narave sva pristopila, potem pa je višji izmed njiju z vso silo stopil po orehu, da se je strl. kdo ve, morda sem s tem rešil nekega goloba.
potem pa sem se začel spraševati, kaj bo z drugo najmnožičnejšo populacijo večjih ptic v našem naselju. pa ne govorim o vranah, ampak o racah. upokojenci, ki imajo svoje vrtove na obrečnem pasu sore, kjer gnezdijo, bodo verjetno s pastmi kmalu začeli uravnavati populacijo teh prikupnih plavalk, saj veliki beli brat vse redkeje tre njihove orehe.
