čeprav so današnji časi drugačni, padli pentljasti križarji svoje ljubezenske neuspehe še vedno neradi razvrščamo. morda je temu tako, ker neizkušene kvalitete izkušena kvantiteta ne more zadovoljivo nadomestiti.
da pa s tovrstno klasifikacijo sploh začnemo, moramo prej poseči po sredstvih sproščanja. tako sem nekoč popival z izkušeno damo, ki je s kvantiteto uspela pridobiti celo manjše premoženje.
med prijetnim druženjem v njenem domicilu sva s kolegico nekdaj vprašljivih moralnih kvalitet spregovorila o razvrščanju nekdanjih ljubezni.
prva stopnja: rjuharica
predstavljajmo si žensko, ki jo moški zamenja v podobnem časovnem intervalu kot posteljnino. izraz, ki ga je predlagala oblegana dama, mi je postal tako všeč, da sem ga začel uporabljati namesto uveljavljene »črtice«.
slednji opisuje prihodnost nič hudega sluteče dame v rokah
nenasitnega moškega, ki ga vedno znova žejajo novi ženski okusi. razlik med pojmoma skoraj ni. rjuharica je črtica, včasih nekoliko daljša, vendar vseeno črtica, bolj odvisna od moškega higienskega maksimuma kot od čustvene navezanosti.
rjuharica je prijazno dekle, ki ne čaka na zajtrk. rjuharica pa je tudi popularen način sodobnega osvobajanja, saj tudi ženskam tak način prija, hkrati pa jim omogoča previdnost, saj se bojijo, da bi se po nekaj srečanjih zaljubile.
zato sodobni gospodje slišimo dame pripovedovati, kako je najbolje, ko s srečanji prenehajo po treh, morda štirih kontaktih z istim moškim. nato krenejo zmagoslavno naprej, ker se v bistvu bojijo, da bi se moški navezal, postal posesiven, psihotičen in podobno, kot rade ponosno opišejo uspeh v bitki, ki ne potrebuje zmagovalca.
če je ženska prava rjuharica, pa je odvisno tudi od njene pripravljenosti ležati pri istem moškem na isti posteljnini. v
vnemi užitka se lahko že prvo noč zgodi, da izgubljena mornarica zaide na posteljnino in tam ostane vse do zamenjave rjuharice.
druga stopnja: ščetkarica s sogovornico sva prišla do sklepa, da gre pri ščetkarici za žensko, ki ji moški dopusti hranjenje zobne ščetke na svoji majhni kozmetični polici. ker je to majhen korak za žensko, a velik za moškega, se, tako kot pri vsakem napredovanju, tudi tu lahko pojavijo problemi.
kolegica mi je zaupala, da je nekoč zelo rada prespala pri moškem, ki je imel v omarici, bog ne daj, da bi izvedel, da je stikala, vse polno uporabljenih zobnih ščetk, njeno pa je vedno hranil na vidnem mestu. vprašala me je, ali bi mu takrat morala izkazati svojo ljubosumnost ali pa se forenzično prepričati o njegovi zvestobi. odvrnil sem, da za to verjetno ni bilo potrebe,
saj je morda zbiralec
zobnih ščetk nekdanjih
priležnic.
tako je lahko tudi status ščetkarice posebno zanimiv. če moški želimo, da ženska ne odneha, moramo biti dovolj hitri, da se ji ne pustimo ujeti, in še dovolj počasni za stimulacijo k sledenju.
po drugi strani pa je med tekom na proge, katerih dolžina ni znana, še ogromno disciplin, v katerih moramo svojo tekačico še preizkusiti.
teden ali dva, v katerih je iz statusa rjuharice napredovala v status ščetkarice, je premalo tudi za izkušenega tekmovalca na kratke proge.
tretja stopnja: vikend paket za dve osebi kolegica mojim umotvorom ni ostala dolžna, saj je klasificirala naslednjo statusno stop-njo. v tej je razmerje toliko napredovalo, da se ženske čez vikend ne moremo več znebiti. pravzaprav si je niti ne želimo.
ščetkarica, ki očitno prija našemu egu, je postala vikend paket za dve osebi. ta možnost skupnega preživljanja prostega časa, ko lahko osebi svojo
ljubezensko navezanost začneta osladno izkazovati tudi v javnosti, je v generaciji, ki je časovno omejena z izkoriščevalnimi delovniki, nadvse popularna in praktična.
petkovi večeri po navadi ostanejo nespremenjeni. še vedno so rezervirani za prijatelje – ali ljubimke, če je moški prikrit poligamist. sobotni popoldnevi z večeri in nedeljskimi poležavanji pa so že tipično romantični. savna, kino, prebiranje poezije, pogovor ob kozarcu rdečega vina, orehih, siru in rženem kruhu, dolga predigra in nočno ljubljenje so izbirne dejavnosti, ki se končajo z gurmansko nedeljo ali izletom.
vse to so zgolj nekatere aktivnosti, ki smo jih deležni v vikend paketu. v njem lahko uživa še tako izbirčen in svobodomiseln alfa samec.
vendar pa obstaja tudi nadomestilo za kvalitetno preživeti skupni čas. temu primerno se v naših tipično nenadzorovanih garderobnih prostorih kmalu začnejo nabirati najrazličnejši neznani
predmeti. pojavljati se začnejo deli ženske dnevne, športne in večerne toalete, med katere spadajo tudi predmeti, ki jih v življenju še nikoli nismo videli, se jih dotikali, kaj šele uporabljali. ženske te svoje predmete razstavljajo na vidnih mestih in povsem nenačrtno, kot rade trdijo. zdi se, da smo moški edini, ki vemo, da jih ne pospravljajo zato, ker z njimi označujejo svoj teritorij.
četrta stopnja: pilotka ker je bila kolegica na področju resnejših odnosov vseeno manj izkušena od svojega sogovornika, sem si jo drznil podučiti v smeri napredovanja odnosa.
v življenju moškega nastopi obdobje, ko mora nekdaj osamljeni, a zapriseženi samec kreniti po poti odrekanja. gre za obdobje, v katerem se za večino žensk nadvse spontano, za večino moških pa nadvse načrtno vikend paket spremeni v pilotko.
v večini gospodinjstev vse od osemdesetih let prejšnjega
stoletja poteka boj za pilota. gre za daljinski upravljavec za udoben prikaz teve vsebin. za posest te napravice so dovoljeni tudi udarci pod pasom. sčasoma moški podleže ženski diplomaciji, saj nekdaj predvsem športne in erotične vsebine hitro zamenjajo družinski filmi in umetnostno drsanje.
v pogovoru z nočno kolegico sem neusmiljen primer ženske diplomacije navedel tudi sam. nekoč sem gledal odlično nogometno predstavo, istočasno pa se je na drugem programu predvajalo nadaljevanje neke milnice. ker sem bil prvi pri televiziji, pilota nisem želel izpustiti. partnerka, takrat že izkušena pilotka, je uporabila nadvse podel prijem. lisičje je priznala poraz ter me kmalu začela božati in masirati v mednožju. nadaljevala je z usti. v nekem trenutku sem bil v seksualno nogometnih nebesih, že takoj v nasled-njem pa me je ugriznila in držala, dokler ji nisem predal daljinskega upravljavca.
tako ima prenos pravic pilotke in dolžnosti pilota tudi simboličen
pomen. v tem statusu nadvse spontano – ali pa nadvse načrtno – moški postane televizijski sprejemnik, ženska pa njegov upravljavec. najpogostejši gumbi, na katere se pritiska, so: po službi takoj domov; rožnata je najlepša barva za spalnico; pozabi prijatelje, saj lahko z menoj hodiš ven; pivo je v hladilniku in ne v sosednjem lokalu; če si lačen, se pridruži moji dieti; ter številne druge funkcije.
ko čiščenje, pospravljanje, kuhanje in druga tradicionalno ženska opravila postanejo lahko izvedljiva, pa je razmerje prešlo v nevarno in zadnjo stopnjo, ki jo v razvrščanju partnerjev v statusne stopnje poznamo le moški: copata.
prijetno druženje se je izteklo, ko naju je zmotil njen mobilni telefon.
»zdaj pa te prosim, da vstaneš in greš,« naju je prekinila, še preden se je oglasila, »zamenjati moram rjuho!«
kratka zgodba iz knjige crux.ansata, jskd, 2009
čeprav so današnji časi drugačni, padli pentljasti križarji svoje ljubezenske neuspehe še vedno neradi razvrščamo. morda je temu tako, ker neizkušene kvalitete izkušena kvantiteta ne more zadovoljivo nadomestiti.
da pa s tovrstno klasifikacijo sploh začnemo, moramo prej poseči po sredstvih sproščanja. tako sem nekoč popival z izkušeno damo, ki je s kvantiteto uspela pridobiti celo manjše premoženje.
med prijetnim druženjem v njenem domicilu sva s kolegico nekdaj vprašljivih moralnih kvalitet spregovorila o razvrščanju nekdanjih ljubezni.
prva stopnja: rjuharica
predstavljajmo si žensko, ki jo moški zamenja v podobnem časovnem intervalu kot posteljnino. izraz, ki ga je predlagala oblegana dama, mi je postal tako všeč, da sem ga začel uporabljati namesto uveljavljene »črtice«.
slednji opisuje prihodnost nič hudega sluteče dame v rokah
nenasitnega moškega, ki ga vedno znova žejajo novi ženski okusi. razlik med pojmoma skoraj ni. rjuharica je črtica, včasih nekoliko daljša, vendar vseeno črtica, bolj odvisna od moškega higienskega maksimuma kot od čustvene navezanosti.
rjuharica je prijazno dekle, ki ne čaka na zajtrk. rjuharica pa je tudi popularen način sodobnega osvobajanja, saj tudi ženskam tak način prija, hkrati pa jim omogoča previdnost, saj se bojijo, da bi se po nekaj srečanjih zaljubile.
zato sodobni gospodje slišimo dame pripovedovati, kako je najbolje, ko s srečanji prenehajo po treh, morda štirih kontaktih z istim moškim. nato krenejo zmagoslavno naprej, ker se v bistvu bojijo, da bi se moški navezal, postal posesiven, psihotičen in podobno, kot rade ponosno opišejo uspeh v bitki, ki ne potrebuje zmagovalca.
če je ženska prava rjuharica, pa je odvisno tudi od njene pripravljenosti ležati pri istem moškem na isti posteljnini. v
vnemi užitka se lahko že prvo noč zgodi, da izgubljena mornarica zaide na posteljnino in tam ostane vse do zamenjave rjuharice.
druga stopnja: ščetkarica s sogovornico sva prišla do sklepa, da gre pri ščetkarici za žensko, ki ji moški dopusti hranjenje zobne ščetke na svoji majhni kozmetični polici. ker je to majhen korak za žensko, a velik za moškega, se, tako kot pri vsakem napredovanju, tudi tu lahko pojavijo problemi.
kolegica mi je zaupala, da je nekoč zelo rada prespala pri moškem, ki je imel v omarici, bog ne daj, da bi izvedel, da je stikala, vse polno uporabljenih zobnih ščetk, njeno pa je vedno hranil na vidnem mestu. vprašala me je, ali bi mu takrat morala izkazati svojo ljubosumnost ali pa se forenzično prepričati o njegovi zvestobi. odvrnil sem, da za to verjetno ni bilo potrebe,
saj je morda zbiralec
zobnih ščetk nekdanjih
priležnic.
tako je lahko tudi status ščetkarice posebno zanimiv. če moški želimo, da ženska ne odneha, moramo biti dovolj hitri, da se ji ne pustimo ujeti, in še dovolj počasni za stimulacijo k sledenju.
po drugi strani pa je med tekom na proge, katerih dolžina ni znana, še ogromno disciplin, v katerih moramo svojo tekačico še preizkusiti.
teden ali dva, v katerih je iz statusa rjuharice napredovala v status ščetkarice, je premalo tudi za izkušenega tekmovalca na kratke proge.
tretja stopnja: vikend paket za dve osebi kolegica mojim umotvorom ni ostala dolžna, saj je klasificirala naslednjo statusno stop-njo. v tej je razmerje toliko napredovalo, da se ženske čez vikend ne moremo več znebiti. pravzaprav si je niti ne želimo.
ščetkarica, ki očitno prija našemu egu, je postala vikend paket za dve osebi. ta možnost skupnega preživljanja prostega časa, ko lahko osebi svojo
ljubezensko navezanost začneta osladno izkazovati tudi v javnosti, je v generaciji, ki je časovno omejena z izkoriščevalnimi delovniki, nadvse popularna in praktična.
petkovi večeri po navadi ostanejo nespremenjeni. še vedno so rezervirani za prijatelje – ali ljubimke, če je moški prikrit poligamist. sobotni popoldnevi z večeri in nedeljskimi poležavanji pa so že tipično romantični. savna, kino, prebiranje poezije, pogovor ob kozarcu rdečega vina, orehih, siru in rženem kruhu, dolga predigra in nočno ljubljenje so izbirne dejavnosti, ki se končajo z gurmansko nedeljo ali izletom.
vse to so zgolj nekatere aktivnosti, ki smo jih deležni v vikend paketu. v njem lahko uživa še tako izbirčen in svobodomiseln alfa samec.
vendar pa obstaja tudi nadomestilo za kvalitetno preživeti skupni čas. temu primerno se v naših tipično nenadzorovanih garderobnih prostorih kmalu začnejo nabirati najrazličnejši neznani
predmeti. pojavljati se začnejo deli ženske dnevne, športne in večerne toalete, med katere spadajo tudi predmeti, ki jih v življenju še nikoli nismo videli, se jih dotikali, kaj šele uporabljali. ženske te svoje predmete razstavljajo na vidnih mestih in povsem nenačrtno, kot rade trdijo. zdi se, da smo moški edini, ki vemo, da jih ne pospravljajo zato, ker z njimi označujejo svoj teritorij.
četrta stopnja: pilotka ker je bila kolegica na področju resnejših odnosov vseeno manj izkušena od svojega sogovornika, sem si jo drznil podučiti v smeri napredovanja odnosa.
v življenju moškega nastopi obdobje, ko mora nekdaj osamljeni, a zapriseženi samec kreniti po poti odrekanja. gre za obdobje, v katerem se za večino žensk nadvse spontano, za večino moških pa nadvse načrtno vikend paket spremeni v pilotko.
v večini gospodinjstev vse od osemdesetih let prejšnjega
stoletja poteka boj za pilota. gre za daljinski upravljavec za udoben prikaz teve vsebin. za posest te napravice so dovoljeni tudi udarci pod pasom. sčasoma moški podleže ženski diplomaciji, saj nekdaj predvsem športne in erotične vsebine hitro zamenjajo družinski filmi in umetnostno drsanje.
v pogovoru z nočno kolegico sem neusmiljen primer ženske diplomacije navedel tudi sam. nekoč sem gledal odlično nogometno predstavo, istočasno pa se je na drugem programu predvajalo nadaljevanje neke milnice. ker sem bil prvi pri televiziji, pilota nisem želel izpustiti. partnerka, takrat že izkušena pilotka, je uporabila nadvse podel prijem. lisičje je priznala poraz ter me kmalu začela božati in masirati v mednožju. nadaljevala je z usti. v nekem trenutku sem bil v seksualno nogometnih nebesih, že takoj v nasled-njem pa me je ugriznila in držala, dokler ji nisem predal daljinskega upravljavca.
tako ima prenos pravic pilotke in dolžnosti pilota tudi simboličen
pomen. v tem statusu nadvse spontano – ali pa nadvse načrtno – moški postane televizijski sprejemnik, ženska pa njegov upravljavec. najpogostejši gumbi, na katere se pritiska, so: po službi takoj domov; rožnata je najlepša barva za spalnico; pozabi prijatelje, saj lahko z menoj hodiš ven; pivo je v hladilniku in ne v sosednjem lokalu; če si lačen, se pridruži moji dieti; ter številne druge funkcije.
ko čiščenje, pospravljanje, kuhanje in druga tradicionalno ženska opravila postanejo lahko izvedljiva, pa je razmerje prešlo v nevarno in zadnjo stopnjo, ki jo v razvrščanju partnerjev v statusne stopnje poznamo le moški: copata.
prijetno druženje se je izteklo, ko naju je zmotil njen mobilni telefon.
»zdaj pa te prosim, da vstaneš in greš,« naju je prekinila, še preden se je oglasila, »zamenjati moram rjuho!«
