POGLEJ V OBRAZ POD LEDOM

EDINO SREČANJE

Srečanje s krvjo in
Topli dnevi kot le občasna pošiljka svobode
Pozaba slike,
ki ni bila vročena.

Preroki s postaj,
želijo slo in tkejo niti
Kopljejo, odstirajo;
mlad si, večno nor in sam

Vsako jutro vstaneva in se zapodiva
za Jazi,
za tistim, kar nikdar ne pride

Pa veva
Med tistim in tem je praznina,
je vedno bila

NA DRUG DRUGEGA OLTARJU SANJ

Na drug drugega oltarju sanj
sva se prerekala za kruh
in si udarce podajala navzven
Se pretvarjala, da letiva brez njih

Ko je spregovoril v tebi,
si se odela v vero
Ko je pokleknil,
si si zakrila obraz

Nisva se udinjala,
a tudi spregovorila nisva;
sama
si zbežala v globine

NIKJER ME VEČ NI

Dolge mesece se ne zgodi nič.
Potem se neke noči zgodi vse.
Stopi v njegovo sobo,
se uleže poleg njega.

In joče.
Dolgo, neslišno joče.

Zasmeje se potem,in reče:
Oba sem izgubila. Nikjer več me ni.

V ljubezni,
reče,
ni ljubezni

OBRIŠI MU SOLZE

Poglej v obraz pod ledom,
povej kdo sva
V obličju
plavajo imena

Vračaš se, odhajaš
Sprašuješ
Začetki,
določaš jih znova

Poglej v obraz pod mreno
navideznih življenj
Kdo joče tvoj jaz;
obriši mu solze

TVOJE IME

Ti pa stojiš tam.
glavo sklonjeno imaš,
proč opazuješ
Nekaj praviš, ne slišim..

zamaknjena v svet praviš,
nočeš rešitev;

nobenih rešitev.

odšla si v stopinjo noči

Odeta z ogrinjalom
si se poljubila

ODLOŽENI ČAS

Nisi vedel, praviš. Nisi hotel videti.

Pa ti?

Izbruha lastnega spomina se bojiš,

zgrabi te, včeraj bi pohitel k njemu

Odbiješ se in zmagaš,
prispeš na svoje cilje
Prepozen si za sanje, prezgoden si za smrt

Tisti vmesni, odloženi čas

Končne in izdelane,
prijateljsko samoumevne pokrajine svetov te obdajajo
Stare in nove banalnosti;
nove in obnovljene skrivnosti...
To so iste pokrajine, pokrajine ljudi

Časa pa se zdi preveč

Kot bi nam vsako jutro nekdo..
… kradel imena