Dva kužka in jaz hodimo po travniku. Zgodba brez besed.
Sprehod ob vodi. Kako utišati misli, da bi slišal slap?
Gledava v nebo in vidiva dve sonci. Katja in Marko.
Pokopališče. Velikanska spalnica, kjer se ne smrči.
Krmiti ptice – zoprna preizkušnja tolerantnosti.
Zimski dimniki – valilnica oblakov in lenarjenja.
Na vrtu maček išče svoje stopinje. Zima pritiska.
Skupni koraki, skupne zvezde in rjuhe. Skupno kopnenje.
Kraljuje nama ljubezniva dvojina. Kdo bo ostal eden?
Dal bi ti rožo, celo gredico vrtnic. Če bi jih plela!
Rdeči oblaki, deset škorcev in Mesec. Arhivski pogled.
Kako predrzno! Hoditi po spominu starih Rimljanov.
Velika jata. Kot en sam organizem številnih »jazov«.
Na potovanju so vse poti začasne. Še bolj kot doma!
Kriki galebov mi prikličejo Sočo na Sardiniji.
Preproste misli vse zakomplicirajo. Žvrgolenje ptic.
Živi po mrtvih previdno stopicljajo. Trenutno sem živ.
Sem, ki sem, ki sem, sem zapisal na drevo, galebi pa v smeh.
