jelenje rogovje na steni nanj rosi prah
cvetoče lipe. en cvet sem shranil v herbarij
Zvončki se priklanjajo iz snega – zebe jih
kokoš si prešteva perje. našteje do sto krat sto
divje race v vodi. postavljajo se na glavo
veter upogiba tisočzrnati klas. vmes za odtenek maka
planika se nadihala ozona in zdaj spi
lisičke v gozdu rastejo v rdeče mušnice
morske školjke samo zavajajo s svojo lepoto
golob iztrgal golobu kos kruha iz kljunčka
breza z lepotno napako. namesto bela – črna
mačka pije mleko in je vsa popackana po brkih
poletje. mak veselo otresa svoje rdeče oblačilo
opoldan. metulj poplesuje kot lok po stradivarki
slak splezal na ograjo. trikrat prikimal v vetru
pomlad. goloba na strehi se kljunčkata
filozofija in ljubezen in zvončki s porcelanastim nasmehom
april, kar naprej dežuje uboge ptice ubogi metulji
šiva spi v orjaškem tulipanu in tudi v sanjah meditira
avtobusna postaja in avtobus z brki
polob v ušesu gruli petnajsti kvartet
Poletje – s soncem ozvočena simfonija