na vrhu tvojem je bolezen
razsajala, drevesa snela.
Katera roka smela
zarezala je tvojo dlan?
Tabor vojske bil je
med bregovi,
tu grmeli so topovi…
Zdaj pozabljeni so hudi časi.
Oživljena s tišino
pozabljam tudi jaz
na vse, kar je že mimo.
SORICA
Do tebe je speljana cesta
in ti si lepa kot nevesta
na svojih pešpoteh.
Z njih se razgledujem
in tebe občudujem
kot mojster tvoj, slikar.
NESLIŠNO VRATA SE ODPREJO,
prijazno vpraša me za žejo.
Na klopco sedem z njo pred hišo,
od blizu gledam ji v oči,
mladenka po očeh se zdi.
Šest let še šteje do stoletja,
čeprav usahla je brez cvetja,
bogastvo večje nosi od imetja.
BILA JE POŠTARICA
dolga leta,
a videla ni mnogo sveta.
Julko čakali so radi
stari in pa tudi mladi.
Je prijazna do ljudi,
Julko v Sorici poznajo vsi.
POREZEN,
na vrhu tvojem je bolezen
razsajala, drevesa snela.
Katera roka smela
zarezala je tvojo dlan?
Tabor vojske bil je
med bregovi,
tu grmeli so topovi…
Zdaj pozabljeni so hudi časi.
Oživljena s tišino
pozabljam tudi jaz
na vse, kar je že mimo.
SORICA
Do tebe je speljana cesta
in ti si lepa kot nevesta
na svojih pešpoteh.
Z njih se razgledujem
in tebe občudujem
kot mojster tvoj, slikar.
NESLIŠNO VRATA SE ODPREJO,
prijazno vpraša me za žejo.
Na klopco sedem z njo pred hišo,
od blizu gledam ji v oči,
mladenka po očeh se zdi.
Šest let še šteje do stoletja,
čeprav usahla je brez cvetja,
bogastvo večje nosi od imetja.
BILA JE POŠTARICA
dolga leta,
a videla ni mnogo sveta.
Julko čakali so radi
stari in pa tudi mladi.
Je prijazna do ljudi,
Julko v Sorici poznajo vsi.
