korak do sebe
zavihana od mokrega vetra
vsa divja
vsa od meseca diham
v daljavo v blato
za menoj
misli polne
vprašajev s klicaji
kdaj potihne
svet v mrak
POLETJE V STOLPNICI
terase bogatih se razdajajo
na pročelje stolpnice
se rišejo sence letnih ograj
klime so utrujene
lepljenke so brez krone
in brez princa
pravkar je tekel čez travnik
krema na obrazih pregretih šip
popušča in se lomi
potne srage hlapijo
proti mostu
proti parkiranim dimnim vagonom
tovorni vlak
v globini pa brisače brišejo
klorirane kaplje z golote
še vedno se igram poletje
POLILA SEM RDEČO
polila sem rdečo
voda spira paleto
tube brizgnejo
razlije se rdeča
črte se vlečejo
po travniku razbolelih krtin
po pročeljih izmučenih hlevov
čez roj čebel
gospa
danes niste barvno usklajeni
vem
polila sem rdečo
klobuk mi zakriva pogled
noge stola so bobrova malica
vdira se zemlja
razliva se žareče boleče bodeče
platno se obrača proti hiši
oblači si telo
cefra kožo z nalepkami
sončni zahod za večerjo
polila sem rdečo
SAMO ENA PIKA
eno piko imam pokažite to opažate
nič ne opažam to kar zraste ne vidim
na hrbet sem pa videla dr plastik
fantastik ki ob zastavljanju domnev
tudi polnite prsi s silikonom in manjšate
ritnice prevzetnim gospodičnam v urah
čakanja na vašo predstavo sem marsikaj
videla gospod doktor na tem hodniku
kje je wc kje moški na vozičku brez nog
se z velikimi kolesi odpelje med vrata
v čakalnici zvočnik kliče njegovo ime
administratorka prijazno stopi na hodnik
in nas posede na stole ker bo menda še
trajalo ona že ve neko katastrofo napovedujete
ji zabrusi frikica ob meni samo pregled da ima
nekdo drug pocuka mimoidočo čistilko za rokav
in ji s prstom pokaže nadrobljena tla kaj je to
verjetno je nekomu črv leseno nogo žrl dajte no
brez rokavic delam stisnjena ob steno ležeča
gospa moli v strop vse glasneje poglede vihamo
proti oknom tudi prste bi potisnili v ušesa
če ne bi bilo nevljudno ni noben sorodnik
z vami nimate svojcev sprašuje sestra a gospa
zna samo eno molitev popravi jo k steni
da se negibno telo ne bi premetavalo
jaz imam samo eno piko zakaj niste povedali
da ste že dve odstranili to je pomembno
pomembno je gospod doktor da ne prišepam
v vašo ambulanto kot je to storila tista mlada
pred mano pomembno da v paniki
ne planem k vam doktor stara in betežna
kam ste me poslali ker sem pozabila kaj ste mi naročili
pomembno je da nisem vaša sestra ki bo jutri v bolniški
ker danes sprehaja svoje prekratke in čokate noge
po hodniku jokajoče odgovarja onemoglim
ki čakajo na vstopnico za vaš teater dr plastik fantastik
jaz imam samo eno piko ampak zagotovo je rak
in dve taki smo vam že odstranili to bi morali povedati
povedala sem vse imam samo eno piko pač dve
VERONIKA NA KOLESU
Veronika na kolesu
z ilovico in deževnico diha Prometej
oživele so skulpture
s krvjo krvodajalcev
ali vejo?
ne razumejo kar gledajo
so bogovi in so boginje
kdo se tam vozi na zlatem kolesu?
nejade se igrajo s spečim psom
na otoku blaženih
piranhe spijo
in povodni ježi mahajo z repki
straža z očmi pod ruto
spremlja mrože z visokimi čeli
razvezane kravate drsijo
po prsih na konice plavuti
skupinska fotografija spet ne bo prava
trije na njej imajo zaprte misli
otok blaženih čaka
Veronika že na cesti neba
NOČ NAD MESTOM
noč nad mestom
nad strehami
dimniki
zvoniki
nad krošnjami v parku
zgodbami žabjih mlak
koraki vrtnih poti
nad zaspanimi
reklamnimi panoji
nemimi ovinki
nad kokošnjakom
ki čaka
lisjaka
nad nami
spečimi
v isti srajci sanj
noč
s pošvedranim krajcem
in cvrčanjem škržatov
KDAJ POTIHNE
korak do sebe
zavihana od mokrega vetra
vsa divja
vsa od meseca diham
v daljavo v blato
za menoj
misli polne
vprašajev s klicaji
kdaj potihne
svet v mrak
POLETJE V STOLPNICI
terase bogatih se razdajajo
na pročelje stolpnice
se rišejo sence letnih ograj
klime so utrujene
lepljenke so brez krone
in brez princa
pravkar je tekel čez travnik
krema na obrazih pregretih šip
popušča in se lomi
potne srage hlapijo
proti mostu
proti parkiranim dimnim vagonom
tovorni vlak
v globini pa brisače brišejo
klorirane kaplje z golote
še vedno se igram poletje
POLILA SEM RDEČO
polila sem rdečo
voda spira paleto
tube brizgnejo
razlije se rdeča
črte se vlečejo
po travniku razbolelih krtin
po pročeljih izmučenih hlevov
čez roj čebel
gospa
danes niste barvno usklajeni
vem
polila sem rdečo
klobuk mi zakriva pogled
noge stola so bobrova malica
vdira se zemlja
razliva se žareče boleče bodeče
platno se obrača proti hiši
oblači si telo
cefra kožo z nalepkami
sončni zahod za večerjo
polila sem rdečo
SAMO ENA PIKA
eno piko imam pokažite to opažate
nič ne opažam to kar zraste ne vidim
na hrbet sem pa videla dr plastik
fantastik ki ob zastavljanju domnev
tudi polnite prsi s silikonom in manjšate
ritnice prevzetnim gospodičnam v urah
čakanja na vašo predstavo sem marsikaj
videla gospod doktor na tem hodniku
kje je wc kje moški na vozičku brez nog
se z velikimi kolesi odpelje med vrata
v čakalnici zvočnik kliče njegovo ime
administratorka prijazno stopi na hodnik
in nas posede na stole ker bo menda še
trajalo ona že ve neko katastrofo napovedujete
ji zabrusi frikica ob meni samo pregled da ima
nekdo drug pocuka mimoidočo čistilko za rokav
in ji s prstom pokaže nadrobljena tla kaj je to
verjetno je nekomu črv leseno nogo žrl dajte no
brez rokavic delam stisnjena ob steno ležeča
gospa moli v strop vse glasneje poglede vihamo
proti oknom tudi prste bi potisnili v ušesa
če ne bi bilo nevljudno ni noben sorodnik
z vami nimate svojcev sprašuje sestra a gospa
zna samo eno molitev popravi jo k steni
da se negibno telo ne bi premetavalo
jaz imam samo eno piko zakaj niste povedali
da ste že dve odstranili to je pomembno
pomembno je gospod doktor da ne prišepam
v vašo ambulanto kot je to storila tista mlada
pred mano pomembno da v paniki
ne planem k vam doktor stara in betežna
kam ste me poslali ker sem pozabila kaj ste mi naročili
pomembno je da nisem vaša sestra ki bo jutri v bolniški
ker danes sprehaja svoje prekratke in čokate noge
po hodniku jokajoče odgovarja onemoglim
ki čakajo na vstopnico za vaš teater dr plastik fantastik
jaz imam samo eno piko ampak zagotovo je rak
in dve taki smo vam že odstranili to bi morali povedati
povedala sem vse imam samo eno piko pač dve
VERONIKA NA KOLESU
Veronika na kolesu
z ilovico in deževnico diha Prometej
oživele so skulpture
s krvjo krvodajalcev
ali vejo?
ne razumejo kar gledajo
so bogovi in so boginje
kdo se tam vozi na zlatem kolesu?
nejade se igrajo s spečim psom
na otoku blaženih
piranhe spijo
in povodni ježi mahajo z repki
straža z očmi pod ruto
spremlja mrože z visokimi čeli
razvezane kravate drsijo
po prsih na konice plavuti
skupinska fotografija spet ne bo prava
trije na njej imajo zaprte misli
otok blaženih čaka
Veronika že na cesti neba
NOČ NAD MESTOM
noč nad mestom
nad strehami
dimniki
zvoniki
nad krošnjami v parku
zgodbami žabjih mlak
koraki vrtnih poti
