Pljusk, pljusk, bum …!
Morje s svojimi modrimi prsti
udarja ob skalni klavir
in izvablja močno-grozeče odbojne tone.
Pljusk, pljusk, pljusk ….
Rakovice udarijo ob
činele –
Bum!
Morje se visoko razbesni,
dviga se kristalni zaslon –
počilo: bum!
Na nebu se pojavi dirigent –
polna luna.
Gizdavo se ogleduje v lesketajočem se morju
in izgine za temen oblak.
Iz morja se dvignejo morske deklice.
Za cel orkester jih je.
V bodro-svetlikajočih se tančicah
nežno vlečejo z loki
po kamnitih instrumentih
in izvabljajo čudovite akorde …
A svet se umiri.
Burja poneha.
Luna se spet zasvetlika na morski površini.
Dur prehaja v mol.
SANJAM
Zvončki cingljajo.
Trobentice trobljajo.
Megle se razblinijo.
Črne misli odletijo.
Pomlad je tu.
Brodim po listu – rumenem,
rjavem in rdečem.
Smejim se sama sebi –
pomlad je tu.
Griči se dvigujejo izza
obzorja.
Vse je rumeno – rjavo – zeleno –
grozdje je obrano.
Berači že ukajo –
poskušajo svoj pridelek.
Vzpenjam se na ozelenele holme,
srce mi poskakuje v prsih.
Sonce prijetno greje –
pomlad je tu.
Kaj res?
Res, pomlad bo tu.
PONUDBA
Halo, halo!
Tukaj Prešernova družba.
Kuharica, odlična, ponujena za
30 €.
Na drugi strani žice:
Ojoj! Kuharica.
Pa saj jih imam že dvanajst.
Prešernovka:
Krasno. Krasna zbirka.
Pa še eno zraven.
Ta je pa res odlično odlična …
Prava zbiarka.
Na drugi strani žice:
Ne, ne, ne. Pa saj sem
že rekla –
dvanajst jih imam.
Bojim se
številke 13.
Nadaljuje:
Veste, kaj si želim?
Ne kuharice,
pač pa k-u-h-a-r-j-a.
Takega, ki bo vedno
nekaj dobrega skuhal
in prav nič ne zakuhal.
Smeh!
Prešernovka:
O, res!
Takšnega bi si pa želela
tudi jaz.
Pa se slišimo še kdaj drugič.
Adijo.
KAJ BOMO SAMO UMIRALI
Kaj bomo samo umirali?
Janez, Pepca, Anica,
Romanca, Lizika …
Fuj!
Meni je dovolj tega.
Hočem življenja, hočem
radosti, hočem lepih dni.
Se dobimo?
Ja?
Upokojenci –
trač party.
Ta je umrl, oni je umrl,
ta ima raka, ta ima
bypas, ta …
Mrš!
Pa se pogovarjajmo kaj
lepšega.
Življenje, dojenček,
sonce, lepo vreme,
prijateljstvo, ljubezen …
Življenje, življenje,
lepo življenje.
Tebe kličem.
NEVESTA
Belo odeta stopa nevesta …
Listje zažari v čudovitih jesenskih barvah.
Gladina ribnika se skrivnostno kodra –
dve otvi zaplavata proti otočku.
Obleka sega do tal in se oprijema telesa.
Napet trebušček obeta naraščaj.
Otvi se priklanjata druga drugi.
Ogolelo drevje skrivnostno šumlja.
Ženin je objel nevesto okoli pasu –
nežno, ljubeče in previdno.
Še nerojen otrok zadiha
skozi pore materinega telesa.
Imel bo dobro mamo,
imel bo ljubečega očeta.
Srečen je.
MUCEK SE BRIJE
Mucek zamišljen sedi pre
ogledalom in modruje:
Preveč kocin je vsepovsod,
treba se bo obriti.
Vzame mačjo peno,
v njo pomoči rep
in se namaže.
Brki so predolgi,
brada prekosmata,
ušesa so že zaraščena.
Škarje in še – brki so
skrajšani.
Brada – prečesano prekosmata.
Britev sem in – frr …
Brada je odpadla.
Frizura –
tudi glava je preveč kosmata.
Irokesa – na desbni pas, na
levi pas – irokeza.
Joj, na barve sem pozabil.
Irokeza –
spredaj rdeča,
zadaj vijolična,
na sredini pa zelena.
Tako, zdaj pa sem nared –
Jaz, Mucek.
Muce, Mace, hop!
Naskok.
SONATA V C-DURU
Pljusk, pljusk, bum …!
Morje s svojimi modrimi prsti
udarja ob skalni klavir
in izvablja močno-grozeče odbojne tone.
Pljusk, pljusk, pljusk ….
Rakovice udarijo ob
činele –
Bum!
Morje se visoko razbesni,
dviga se kristalni zaslon –
počilo: bum!
Na nebu se pojavi dirigent –
polna luna.
Gizdavo se ogleduje v lesketajočem se morju
in izgine za temen oblak.
Iz morja se dvignejo morske deklice.
Za cel orkester jih je.
V bodro-svetlikajočih se tančicah
nežno vlečejo z loki
po kamnitih instrumentih
in izvabljajo čudovite akorde …
A svet se umiri.
Burja poneha.
Luna se spet zasvetlika na morski površini.
Dur prehaja v mol.
SANJAM
Zvončki cingljajo.
Trobentice trobljajo.
Megle se razblinijo.
Črne misli odletijo.
Pomlad je tu.
Brodim po listu – rumenem,
rjavem in rdečem.
Smejim se sama sebi –
pomlad je tu.
Griči se dvigujejo izza
obzorja.
Vse je rumeno – rjavo – zeleno –
grozdje je obrano.
Berači že ukajo –
poskušajo svoj pridelek.
Vzpenjam se na ozelenele holme,
srce mi poskakuje v prsih.
Sonce prijetno greje –
pomlad je tu.
Kaj res?
Res, pomlad bo tu.
PONUDBA
Halo, halo!
Tukaj Prešernova družba.
Kuharica, odlična, ponujena za
30 €.
Na drugi strani žice:
Ojoj! Kuharica.
Pa saj jih imam že dvanajst.
Prešernovka:
Krasno. Krasna zbirka.
Pa še eno zraven.
Ta je pa res odlično odlična …
Prava zbiarka.
Na drugi strani žice:
Ne, ne, ne. Pa saj sem
že rekla –
dvanajst jih imam.
Bojim se
številke 13.
Nadaljuje:
Veste, kaj si želim?
Ne kuharice,
pač pa k-u-h-a-r-j-a.
Takega, ki bo vedno
nekaj dobrega skuhal
in prav nič ne zakuhal.
Smeh!
Prešernovka:
O, res!
Takšnega bi si pa želela
tudi jaz.
Pa se slišimo še kdaj drugič.
Adijo.
KAJ BOMO SAMO UMIRALI
Kaj bomo samo umirali?
Janez, Pepca, Anica,
Romanca, Lizika …
Fuj!
Meni je dovolj tega.
Hočem življenja, hočem
radosti, hočem lepih dni.
Se dobimo?
Ja?
Upokojenci –
trač party.
Ta je umrl, oni je umrl,
ta ima raka, ta ima
bypas, ta …
Mrš!
Pa se pogovarjajmo kaj
lepšega.
Življenje, dojenček,
sonce, lepo vreme,
prijateljstvo, ljubezen …
Življenje, življenje,
lepo življenje.
Tebe kličem.
NEVESTA
Belo odeta stopa nevesta …
Listje zažari v čudovitih jesenskih barvah.
Gladina ribnika se skrivnostno kodra –
dve otvi zaplavata proti otočku.
Obleka sega do tal in se oprijema telesa.
Napet trebušček obeta naraščaj.
Otvi se priklanjata druga drugi.
Ogolelo drevje skrivnostno šumlja.
Ženin je objel nevesto okoli pasu –
nežno, ljubeče in previdno.
Še nerojen otrok zadiha
skozi pore materinega telesa.
Imel bo dobro mamo,
imel bo ljubečega očeta.
Srečen je.
MUCEK SE BRIJE
Mucek zamišljen sedi pre
ogledalom in modruje:
Preveč kocin je vsepovsod,
treba se bo obriti.
Vzame mačjo peno,
v njo pomoči rep
in se namaže.
Brki so predolgi,
brada prekosmata,
ušesa so že zaraščena.
Škarje in še – brki so
skrajšani.
Brada – prečesano prekosmata.
Britev sem in – frr …
Brada je odpadla.
Frizura –
tudi glava je preveč kosmata.
Irokesa – na desbni pas, na
levi pas – irokeza.
Joj, na barve sem pozabil.
Irokeza –
spredaj rdeča,
zadaj vijolična,
na sredini pa zelena.
Tako, zdaj pa sem nared –
Jaz, Mucek.
Muce, Mace, hop!
Naskok.
