Oranžna, sladka, vila sredi noči, molče me vabiš. Tvoj obraz zasije – že z dotikom te roka užije.
V objemu mi z angelskimi pogledi govoriš o ljubezni.
Topel veter se zaletava, hoče naju zaviti v modre valove, povezati s srebrno nitko.
Valovi se penijo, penijo od besa – starost, kam hitiš tako noro?
Opila si me, v objem si me dala, s poljubi si me posula.
Pamet si mi obrnila, vse žalost odvrnila od mene, cvet nedolžni si mi pod jesen v naročje vrgla.
