Mimo cvetlične košarice, ki je bila postavljena na okrogli mizi pred hišo, so jo prinesli v njen prvi dom.
Včasih si lahko prišepneva, iz katere košarice si biva izbrali igračke. Zaželiva si isto in odpre se prava košarica.
Hitiva na dvorišče. Tam psiček vražiček ves črn, kosmat, igra se z žogo. Veselo poskakuje. Glej, glej, glej!
Pozimi se dušica hrani z belino. Na svetleči odeji skrivnosti odkriva. Sneženega moža napravi. Sede na sanke, do pravljičnega dvorca zavije.
Rahlo šepeče babina duša: Zaupaj igri, prisluhni besedam. Potrpi. Ne joči.
Prvi del otroštva bo odšel. Sledil bo tekočim rekam, naprej. Valovale bodo v srcih z dobroto kot ljubeča mati.
