Mikrofon in ti, publika, têma, tvoja trema; čist prostor.
Recitiranje Prešernove vsebine; poklon poetu.
Obiskovalci, muzike, poezija; očiščen prostor.
Ples na dvorišču, piruete v zraku, noge v mavcu.
Zazib po notah te odpelje drugam in nazaj ne najdeš.
Držiš jo sebi na ramo; pustiš malo odmika; nič več.
Zvezdnato nebo; prebujajoči spanec te ne zaziba.
Bela postelja te vabi k počitku; zvezd je tri tisoč.
Zzz; spanec zate je daleč za obzorjem; preštevaš ovce.
Grčasta hruška, listje se valja na tleh; polni kozarci.
Liguster; listja ni; jesen ali pomlad; mrtva rastlina.
Črvi na vrtu, humus v izobilju; toče besnijo.
Čebelji obisk belih češnjevih vrtov; radost pogledom.
Češnje vabijo ptice na pojedino; koščice na tleh.
Drevesa češenj so obrana in prazna; ni čebel, in ptic.
Zora in ivje, pogrešano sneženje; trava zmrzuje.
Vodnjak kopati v zamrznjeni zemlji; vedno težava.
Zmrzal in športni duh, je lahko boleče; ena, ena, dva.
Skozi steklena okna vidiš ptice, ki vedno čebljajo.
Velike ptice jadrajo nad vrhovi visokih gora.
Olje brez stekla ptica napada; skoraj sliko uniči.
Zelena voda, zavoji lene struge, živahne čigre.
Čigre, rumeno kljune, domujejo ob zelenih rekah.
Travnata rosa, prebujajoča zora; preleti čiger.
Modra sinjina; nebo preletavajo jate galebov.
Rumeni kljun, pa poldrugi meter kril in sivo beli trup.
Galeb, vsejed v zraku; kot podgana brez njenega repa.
Leno tekoča zelena voda; vodni stolp med drevesi.
Na drugi strani vode rastejo hiše; barve so lepe.
Opečnati zid raste na široko in navzgor; do strehe.
Barvasto počez, plavuti migetajo; ribe v morju.
Sedeči ribič poskuša lov ob mlaju brez luči; rib ni.
Trnki brez vabe lebdijo v vodah in čakajo žrtve.
Vihar na morju, jadra prenapeta in prelomljen jambor.
Orkanski vetrc; alge krov preraščajo, krma je na dnu.
Ribje švistenje skozi okroglo lino; zlatnik vseokrog.
