in kjer manjkaš
misel položiš v pršič
na vrhove
in se podpišeš
ravno kot sveča
vedoč da
v sunkih burje
lepiš pisma
ki jih nihče ne odpira
da bi te našel
v zametu
zato še pleteš
za revmo
in z vonjem
kar je bilo
prižgeš sobo
da zadiši
po popoldnevu
iskanja
tako začneš
danes
tako si odložila
včeraj
HODIŠ
od kdo si
do kje si
in v izogib
da se srečaš
sprazniš nekaj
predalov
kjer se pretočijo
kamni
vprašanja:
kolikokrat še
bodo v sencah
čepela obzorja
robiš poznano
odložiš jabolko
poloviš pečke
in zaliješ vijolice
a še iščeš
kam gredo vile
ki so razobesile
svoje perilo
na žice poležanih trav
trkaš
v vprašanja
odpiraš vršo za rake
še enkrat
greš skozi sebe
odkleneš in zakleneš
zapahe
opaziš da
drugače zvenijo:
kot da ni bilo
kot da ni šlo
skozi tvoj popek
v nebo
preko mosta sreče
KRETNJE
pletem
besede v
povesti
zdrsnem v oblak
strnjene kite iz jate
zložim v pesem
pletem
razpletam
roke in noge
v
širino
kanem v globino
v izcvet
sonca in sence
razpletem
slike in pesmi
izstopim
zdrznjene kretnje
zložim na rob
BELO
psstt
ne riši
ob polnoči
krogov lis
na gladko kožo
ne v globoke črne
brazde
krive raze
pssttt
ne joči
vame
ker ne slišim
piši
piši mi
kako bledico
svojo
dvigneš
in jo zabodeš
vase
psstt
ne reci
da ob polnoči
ko spim
ker spim
in sanjam
te
pssttt
ne ob polnoči
ne ob drugi uri
reci
da nikoli
nisi
daj reci
napiši mi
da ne molčijo mrtvi
za KRIČI
da si bil tam
ko se je kotila mokra luna
v prode soče
a si odšel
ker si bil brez drobiža zame
NI TE
in kjer manjkaš
misel položiš v pršič
na vrhove
in se podpišeš
ravno kot sveča
vedoč da
v sunkih burje
lepiš pisma
ki jih nihče ne odpira
da bi te našel
v zametu
zato še pleteš
za revmo
in z vonjem
kar je bilo
prižgeš sobo
da zadiši
po popoldnevu
iskanja
tako začneš
danes
tako si odložila
včeraj
HODIŠ
od kdo si
do kje si
in v izogib
da se srečaš
sprazniš nekaj
predalov
kjer se pretočijo
kamni
vprašanja:
kolikokrat še
bodo v sencah
čepela obzorja
robiš poznano
odložiš jabolko
poloviš pečke
in zaliješ vijolice
a še iščeš
kam gredo vile
ki so razobesile
svoje perilo
na žice poležanih trav
trkaš
v vprašanja
odpiraš vršo za rake
še enkrat
greš skozi sebe
odkleneš in zakleneš
zapahe
opaziš da
drugače zvenijo:
kot da ni bilo
kot da ni šlo
skozi tvoj popek
v nebo
preko mosta sreče
KRETNJE
pletem
besede v
povesti
zdrsnem v oblak
strnjene kite iz jate
zložim v pesem
pletem
razpletam
roke in noge
v
širino
kanem v globino
v izcvet
sonca in sence
razpletem
slike in pesmi
izstopim
zdrznjene kretnje
zložim na rob
BELO
psstt
ne riši
ob polnoči
krogov lis
na gladko kožo
ne v globoke črne
brazde
krive raze
pssttt
ne joči
vame
ker ne slišim
piši
piši mi
kako bledico
svojo
dvigneš
in jo zabodeš
vase
psstt
ne reci
da ob polnoči
ko spim
ker spim
in sanjam
te
pssttt
ne ob polnoči
ne ob drugi uri
reci
da nikoli
nisi
daj reci
napiši mi
da ne molčijo mrtvi
za KRIČI
da si bil tam
ko se je kotila mokra luna
v prode soče
a si odšel
ker si bil brez drobiža zame