Ponavljam svojo staro jutranjo trditev: ni izraza.
To so čudne linije dušinih poti.
Jecljanje pripoveduje o blodnjah (ah, neravne vrstice!)
Za mene in za moj čas ni izraza:
Koraki po ozki celici, brez številke,
Dnevi v nizu, prestrašenih oči,
Razbesneli pekel mojega časa, lom in konec vsega!
Pesniki prihodnjih časov, mladeniči in dekleta,
Idil, ki prihajajo , – vaše pesmi bodo iz senc in zlata.
Razsuta, neznana – peta in pozabljena
bo istega jutra – moja
Marburška kitica.
Ponavljam svojo staro jutranjo trditev: ni izraza.
To so čudne linije dušinih poti.
Jecljanje pripoveduje o blodnjah (ah, neravne vrstice!)
Za mene in za moj čas ni izraza:
Koraki po ozki celici, brez številke,
Dnevi v nizu, prestrašenih oči,
Razbesneli pekel mojega časa, lom in konec vsega!
Pesniki prihodnjih časov, mladeniči in dekleta,
Idil, ki prihajajo , – vaše pesmi bodo iz senc in zlata.
Razsuta, neznana – peta in pozabljena
bo istega jutra – moja
Marburška kitica.
