Na vsebino

MORJE

Na modrih prostranstvih
sredi skalovja si tiha galeba
šepetata o minulih znanstvih
in ko peneča voda zagrebava

razbeljeno kamenje, stare mreže
pokojnih ribičev plapolajo v toku,
ustvarjenem od jate rib. Kot bi sveže
življenje se pretakalo v morskem soku.

In ko zaslišim boječi otroški jok,
odplavam v svoj prekrasni svet
kjer sonce pekoče kraljuje,
v začaran krog
nenehno morje valuje.
Tu je paradiž tudi, ko moraš umreti…

Natisni članek

100 %